Kvarkadabra forum

Slikamo galaksije, ki jih obravnavamo kot kot diske (elipse) in iz slik razberemo osi a, b in eliptičnost e. Galaksija pa je lahko zarotirana in naši podatki ponavadi ne ustrezajo pravim lastnostnim, ki jih označimo z a0, b0, e0. Vpeljemo kota rotacije diska v prostoru x in y(ki ju seveda ne poznamo...

Aja, itak.

Zdaj je jasno.

Hvala

Oprosti, ampak nič mi ne gre v glavo trenutno. Bolj gledam manj mi je jasno.

V bistvu sem kot red mislil red DE, ker komponente so 2x3(zaradi računanja več objektov, referenčna ravnina je seveda ravnina zemlja-sonce).

Problem se pojavi, ker ne znan razširi uporabe Runge-Kutta iz eno na dvo DE. Torej prehod iz f(t,r) -> f(t,r,v).

Pardon, enote se ujemajo, sem šel še enkrat preverit.

Potem za v uporabim zgornjo enačbo?

Za r pa kar f(r,t) = r*h?

Torej imamo enačbo: a = (GM/r^3)*r = dv/dt za spremenljivki vzameš v in r in ju potem zapišeš po komponentah(torej x,y,z in njihove ustrezne hitrosti). Za prvi red je Runge-Kutta(torej f(t,r)): r(t+h) = r(t) + 6h(k1+2k2+2k3+k4), h je časovni korak. k1=f(t,r) k2 = f(t+h/2, r+k1/2) k3= f(t+h/2, r+k2/2...

OK. Še ena. Ima palico z l, m, ki vsi na dveh vzmeteh s k(vzeti sta pritrjeni na koncu). In jo sunemo na enem koncu, zaniam nas samo gibanje gor - dol. Tukaj sem našel eno rešeno nalogo, pa je šlo nekako takole: T = gibanje težišča + vrtenje okoli središča V = k/2(x1^2 +x2^2) In potem lepo Langrange...

Naloga iz mehanike: Hokejist na ledeni ploskvi v Tivoliju sune pak s hitrostjo 30 m/s natancno v smeri proti severu. Za koliko bo zaradi vrtenja Zemlje na poti 50 m pak skrenil z zacetne smeri? Ljubljana se nahaja na geografski širini 46 stopinj in pak drsi brez trenja. Torej če izberemo klasično si...

Obmocje E v ravnini je omejeno s krivuljama y = x^(-2); y = 8x^(-2) in s premicama y = x; y = 8x. a) določi spremenljivki u in v da bo E opisan kot pravokotnik b)izrazi u in v z x,y in določi jacobijevo matriko in njeno determinanto c) kako se izrazi integral od f(x,y) po E v H? a) Kako se sploh teg...

Ok, kaj pa glede prvega dela ali je e^(t*A) osnovna matrična rešitev za vse take sisteme ali le za take s konst. koef.? Če je drugo(verjetno), kaj je potem čisto osnovna matrična rešitev?

Imamo homogen sistem LDE 1.reda v matrični obliki(A). Zdaj zanima me, če je tole prav, ker so moji zapiski malo zbrkljani. Osnovna matrična rešitev je x(t) = e^(t*A)? če imamo konst. koef. pa je ta rešitev: x(t) = e^(l*t) * v l je lastna vrednost in v vektor edit: pri drugem delu se seveda da A diag...

Pardon, pri a je bilo mišljeno med -5 in () vejica, torej Jacobi preslikave(2x+x, x-2y) je -5.

a)Imamo lik A iz R^2, s ploščino 1 in preslikavo T, katere Jacobi je -5(2x+y, x-2y). Koliko je ploščina lika T(A). Je to samo preko Jacobija(torej 5*1) ali je še kaj vmes oz. kako to korektno napisat? b) Hilbertov prostor, ONB za L^2[0,pi]. Torej znana je baza od [-pi,pi] (torej e^ikx/sqrt(2*pi), k ...

Ok, hvala.

Ok, zdaj je problem z odvodom, mi smo definirali odvod preslikave kot
lim II f(x+h) - f(x) - LhII * IIhII^(-1)
h->0

Kaj je tukaj sploh f(x) in L je samo kvadriranje ali kaj?

Edit:

Oz ali namesto x,h vstavljamo matrike?