Kvarkadabra forum

za začetek - sem katolik. nebesa sm si zmeri predstavlu kot stanje duha oz. duše, podobn kot nirvano... uglavnem kot nematerialen pojem. potem sm razmišlu da sta bila Jezus, pa tud Marija vzeta v nebesa s telesom. poleg tega tud piše, da nam bodo ob poslednji sodbi vrnjena telesa. to pa mal spremeni...

kokr js vem ne (iz prej navedenga razloga), lastnih teorij pa še ne sestavlam.
če pa mislš na delce, k bi bli pa sestavni delci kvarkov pa leptonov, sm pa nekje brau o nekih flavonov, itd. takih teorij je kr dost.
uprašanje, kok te to res.

odgovore na 3 vprašanje že maš, zdej pa še:

1) v d orbitalah (te orbitale se polnijo pri prehodnih e.) je lohk največ 10 elektronov

1) oksidacijska števila prehodnih elementov so zlo različna, mislm d od +1 do+7 ( sej to veš, ioni pa ionska vez) pa jih ni treba napamet vedt

a si 1. letnk SŠ an

v dudenovmu fizikalnem leksikonu sm prebrau, da obstajajo največ 3 družine. to naj bi ugotovil iz natančne preučitve razpada bozona Z.
sicr je pa tud vprašanje, a bi taki delci reagirali z "navadnimi" delci.

V knjigi Polje sem prebral, da ima nicta tocka ogromno energije. To je tocka, ki ima najmanjso mozno energijo. Po domace povedano vakuum, brez vsakersnega sevanja, kar je itak nemogoce v vesolju:)

zdej pa ne razumem: a ma ta točka zlo velik energije, al pa ma najmanjšo možno energijo?

\((1+ \frac{1}{n})^n\)

a ni ta izraz enak e če n narašča proti neskončnosti?

a je to sploh važn; itak sta ekvivalentni. sicr pa, baterija odda energijo, ki jo dobi na račun elektrolize oz. na račun elektronov. upam, d sm to prov predpostavu. zdej pa zanimiv del: energija elektrona ni odvisna sam od njegove mase ampak (tko mislm) tud od njegove hitrosti. zato lohk d se elektr...

js sm še dijak tko d me ne čudn gledat. ta "slavna" enačba (e^\pi)^i+1=0 mal nerodn sm napisu sam še ne znam v TeX :oops: js tle neki ne razumem: če mal preoblikujem dobim 1/(e^\pi)=-1^i leva stran je eno "grdo" transcendentno število, desna stran je pa sam kombinacija 1 pa imaginarne enote; men se ...

ne poznam čist dobr te zadeve, ampak mislm d sta pri črni luknji entropija pa površina res premosorazmerni, verjetn pa je v enačbi še kkšna c al pa h al pa kej tazga.
me pa zanima to glede razpada oz. propada črne luknje - če bi kdo razložu kk do tega sploh pride al pa kkšn link.

še neki stream:

tist je zlo zanimiv vprašanje zakva ni enak materije pa antimaterije. jst tud dolg nism razumu.
piše na kvarkadabri, mislm d je naslov Antimaterija - boš najdu. a ma kdo na to kkšn komentar?

torej, najprej bi reku, da ne mormo govort o velikosti delcev, ker pač veljata Heisenbergovo načelo nedoločenosti in dualizem valovanje-delec, lahko pa govorimo o velikosti mirovne mase. s tega stališča ima najmanjšo maso elektronski nevtrino, sigurno pa to niso kvarki, saj imajo vsi maso večjo od l...

hotu sm sam rečt da te dve enačbi nimata nč skupnga

čist preprost
E=m*c^2 zdej poglej enote: 1J=1 kg*m^2/s^2
F=a*m enote 1N=1 kg*m/s^2

razlika je da je nekje meter na kvadrat drudje pa sam meter

mene pa zanima, zakva je materije več kot antimaterije; zakva je pri velkem poku nastal več materije kot pa antimaterije

jst sem nov tukaj, tko d ste mrbit o tej temi že govoril.
torej, zanima me, če se pi da zapisat na kkšn podobn način kot Eulerjevo št. - to mislm na tist način z limito, ko gre n proti neskončnosti ( sej veste kva mislm).

upam, d bo kdo odgovoru

lep pozdrav