Kvarkadabra forum

Pentium,

Nič se ne more gibati s c, in obstaja neka T, pri kateri bi se delci gibali s c.

če je T sorazmerna z Wk, potem bi morala tudi obstajati neka Wk, pri kateri bi se delci gibali s c - vendar pa je ta Wk neskončna in tako tudi T neskončna: Wk=mc2(gama-1), gama=1/sqrt(1-v2/c2)

Pri moji razlagi je bistveno, da so nekatere molekule hitrejše, druge pa počasnejše. Ali je vzrok za to v temperaturi, ali v drugi vrsti molekule, ni tako pomembno. Poleg tega je pomembno še, da so razporejene enakomerno po prostoru - da imajo enako prosto pot. Jaz sem sicer imel v mislih molekule r...

Še poskus razlage s kinetično teorijo plinov - če se prav spomnim, je pri isti temperaturi povprečen kvadrat hitrosti obratno sorazmeren z maso molekule. Torej - lažje molekule hitreje letajo naokoli. Ob upoštevanju sile teže pa moramo reči, da na vse molekule deluje enak težnostni pospešek. Če bi t...

Tudi jaz sem nekaj bral od "Tesla MEG", pa od Filadelfijskega poskusa in take stvari. Kolikor se spomnim, 2. zakon termodinamike tako ali tako govori samo o zaprtih sistemih. Če so okrog tega kakšna nova spoznanja, imamo mogoče podobno situacijo kot s klasično mehaniko in posebno teorijo relativnost...

Pentium, z računalniki ni to noben problem. To si lahko ogledaš tudi na Kvarkadabri: http://www.kvarkadabra.net/index.html?/fizika/animacije/gravitacija/gravitacija.htm Nerododno je samo, če bi želel dobiti položaj v odvisnosti od časa v obliki neke funkcije, oz. rešiti problem do konca na papirju. ...

Ne vem, če si tvoj problem prav predstavljam - ampak glede na to, da vsa tri telesa na začetku mirujejo, lahko rečemo, da bo tudi njihovo skupno težišče vedno mirovalo - opazujemo pač vsa tri telesa kot en sistem, na katerega ne deluje nobena zunanja sila. Vsaj v začetku se bodo telesa tudi gibala v...

Baje klorofil najbolje absorbira modro in rdečo svetlobo.

http://photoscience.la.asu.edu/photosyn ... intro.html

V principu je stvar res lahko enostavna, pa kljub temu kdaj pa kdaj zbudi kakšen pomislek. Ker smo se nekako omejili na atome, sem morda mrizu ostal dolžan odgovor za masni delec na splošno: ob upoštevanju posebne teorije relativnosti ima delec z maso, ki se giblje s svetlobno hitrostjo, še vedno ne...

OK, recimo da imamo plin zaprt v neki posodi, in zdaj to segrevamo. Naj bo to recimo helij - enoatomni plin, pri normalnih pogojih kar dober približek za idealni plin - atomi letajo naokoli in trkajo drug z drugim, trki so prožni, s segrevanjem večamo povprečno hitrost atomov, trki so zaradi tega ve...

Če se še prav spomnim iz študentskih dni, govorimo samo o navideznem povečanju mase, če bi kljub velikim hitrostim hoteli uporabiti 2. Newtonov zakon. Pospešek namreč ni več neodvisen od hitrosti opazovalnega sistema, kot je to pri klasični mehaniki, ampak se v odvod dv/dt zaradi Lorentzove transfor...

Da se izogneš kotnim funkcijam, lahko osnovni ploskvi osmerokotnika s stranico a=8cm očrtaš kvadrat. Predstavljaš si, da na vogalih tega kvadrata odrežeš stran trikotnike, ki so pravzaprav polovičke kvadratov z diagonalo a=8cm. Tako dobiš, da je stranica očrtanega kvadrata aok=a+2*a/sqrt(a), itd....

Meni so te stvari tudi še malo uganka, razmišljam pa takole: Če opazujemo avto kot celoto, nanj delujeta dve sili: sila trenja s cesto in sila zračnega upora. Smer sile trenja je odvisna od smeri hitrosti površine kolesa, ki je v stiku s cesto. Ta hitrost pa je vektorska vsota hitrosti težišča avtom...

Res je pa tudi naslednje: Pentium je vzel 1-(5/6)^2 za met dveh kock, in dobil, da se rezultat samo za 1/36 razlikuje od 2*1/6. Če ne gre za kocko, kjer je 6 možnih izidov, ampak za kako drugo stvar, kjer je n možnih izidov, je razlika tem manjša, čim večji je n, tako da je lahko 2*1/n že skoraj res...

Lahko bi, naprimer, opazoval tudi dvigovanje helijevega balona v mirnem zraku: Sila teže kaže navzdol (gostota_helija*V*g), sila vzgona navzgor (gostota_zraka*V*g), sila upora pa zdaj tudi navzdol - v isto smer kot sila teže, vse skupaj je enako rezultanti sil ma. Hitrost balona najbrž ne bo tako ze...

Tole je pa ful zanimivo. Če prav vidim na grafu v(t); po 8 sekundah padanja ima bukova krogla hitrost cca 40m/s, železna pa cca 70m/s. 8 sekund prostega pada v vakuumu pomeni višino samo 320m, v atmosferi pa kvečjemu manj. Malo čudno se mi zdi, da bi bila taka razlika samo zaradi malenkostne razlike...