Kvarkadabra forum

Torej opazovalca 1 in 3 sta pri ogledalu v vakuumu. Qg, začni zgodbo takole: opazovalca 1 in 3 sta na začetku v izhodišču. Pravim ti, da se stvar da razložiti iz izhodišča, kot ga navajaš. Ne da pa se pojasniti iz izhodišča, kjer sta opazovalca in oba žarka na začetku v izhodišču (skupni točki). Tu...

Franc, to, da vsi trije istočasno pridejo iz izhodišča, je zajeto v Bojanovem izračunu. Če prebereš moj prvi odstavek, ki sem ti ga še enkrat citiral, boš lahko razumel, zakaj je tam Bojan hitrosti kar sešteval. Ta njegov izračun c/2+c=3c/2 je samo bližnjica od mojega izračuna v prvem odstavku (da s...

Franc, ni to to, kar ti razumeš. Vendar, preberi moj odstavek, ki sem ga citiral in si nariši. Nekaj sva že zadnjič o tem. Bojanova razlaga je samo bližnjica od moje razlage. Tudi sicer sta protislovni enačbi teorije relativnosti: c=c+c/2 oziroma c=c-c/2. Če enačbo c=c+c/2 delim s c, dobim 1=1+½ ozi...

* efektivna hitrost je lahko seveda večja kot 1, gre zgolj za matematični konstrukt, da je računanje lažje ** žarek v mirujočem sistemu potuje 0.5 v levo, opazovalec pa 0.5 v desno. V njegovem sistemu se torej žarek giblje 4/5 v levo. BojanD , nič od tega ne drži. Trditev pod * že po definiciji ne ...

Bojan, lepo poenostavljeno. Povej še čim enostavnejše, zakaj sta dva istočasna dogodka in v isti poziciji, gledana iz enega inercialnega sistema tudi istočasna iz katerega koli inercialnega sistema? Sedaj sem našel odgovor na moje vprašanje. (Velikokrat je problem vprašati točno to, kar ti je nejas...

Bojan, lepo poenostavljeno.

Povej še čim enostavnejše, zakaj sta dva istočasna dogodka in v isti poziciji, gledana iz enega inercialnega sistema tudi istočasna iz katerega koli inercialnega sistema?

Poskušajva stvari razjasnit kar na tvojem izračunu, da se preveč ne zapletava. Žarek v vakuumu ima svetlobno hitrost tako glede na izvor kot tudi glede na gibajočega opazovalca . Imamo torej dve različni in nasprotujoči si razlagi pojava: Če odmislim s kakšno hitrostjo se giblje žarek skozi vakuum ...

Verjetno si prvo enačbo mislil kot:
c+c/2=c
Za to tvojo varianto c/2+c/2=c ne vidim smisla.

Glede pogojev za tvoj izračun: ne razumem. Zdi se mi, da ni logično ali vsaj ni potrebno, kar hočeš, toda vsekakor se to da bolj jasno zapisati, mogoče tudi narisati, ali pa napisati formule.

Bom jaz ponovil, sedaj se mi je izšlo. Torej opazovalca 1 in 3 sta pri ogledalu v vakumu. Vzamem enote c=1 . Opazovalec 1 miruje, opazovalec 3 se giblje z v=0,5 v levo stran. Gledamo trenutek 0. Od opazovalca 1 je ogledalo A proč razdaljo 1, tam se odbija foton v steklu. Na ogledalu B se takrat tudi...

Vendar foton v vakumu bi v tistem trenutku prišel do 0, če bi točka 0 mirovala za tega opazovalca. Ker pa se 0 giblje proti opazovalcu 3, se to zgodi nekoliko prej. Zato je dogodek nesočasen. Le da je foton v steklu v trenutku odboja od ogledala v vakumu že na poti nazaj. Če se opazovalec giblje v ...

Vendar, interferenco itak zaznavamo z fotografsko ploščo, torej to njegovo gibanje ne bo vplivalo na to, kakšna interferenca se bo zgodila v začetni točki. Sicer je možno zaznavati interferenco še drugače, a to je vse v nekem inercialnem sistemu. S tem se pa ne morem strinjati. Tudi za teorijo rela...

Če se, na primer, opazovalec s hitrostjo c/2 v levo začne gibati, ko se zgodi odboj na oddaljenem ogledalu (v vakumu), ter, da se takrat nahaja pri tem ogledalu, potem vrnitve v začetno točko ne bo videl istočasno. (Kar sem že napisal.) Vendar, interferenco itak zaznavamo z fotografsko ploščo, torej...

qg, jaz sumim, da Rozman pač vnaprej predpostavi absolutni prostor in čas, zato se mu zdita kontrakciji dolžine in časa kontradiktorni. No, seveda je kontradiktorno, če vnaprej predpostaviš absolutnost. Druga zgodba bi bila, da bi npr. zaradi relativnosti imeli dva različna dogodka: v enem je vaza ...

Qg , » nesočasnostim « sem se izognil tako, da sem, da na izvoru predpostavil en žarek, ki ga razdelimo v dva žarka, s tem žarka na pot odideta sočasno. Da se žarka sočasno vrneta dokazuje interferenca njunih sočasnih vrnitev na izhodišče. Brez sočasne vrnitve časovno kratkih EM valih na ponoru ne ...

Rozman, Razdalja med ogledaloma je glede na PTR odvisna od opazovalca, zdi se mi, da namiguješ, da ni, kot si že namigoval pri mionu. Če gledamo iz gledišča opazovalca, ki se giblje s c/2, se glede nanj odboj od obeh ogledal ne zgodi v istem trenutku, to je pač poznana "nesočasnost". To lahko vidimo...