Našli ste 542 zadetkov
- 25.1.2008 13:37
- Forum: Ogenj, voda, zemlja, zrak
- Tema: hlapenje in vrenje
- Odgovori: 5
- Ogledi: 5594
Re: hlapenje in vrenje
Trot! Glej spodaj, piše fogl. Termodinamika je obširna.. Glej.. Vedeti moraš: Kaj je to izparilna energija! Kaj je to parcialni tlak! Vse kar si napisal vem... Na tak način ti jaz lahko povem razlago čisto za vsako stvar...F=m*a, E=mc^2, itd, Se pravi, hlapenje - pod tlakom nasičenja, vrenje - nad ...
- 25.1.2008 9:47
- Forum: Ogenj, voda, zemlja, zrak
- Tema: hlapenje in vrenje
- Odgovori: 5
- Ogledi: 5594
Re: hlapenje in vrenje
A tega res nihče ne ve, ali so tako neumna vprašanja, da se nikomur ne da pisat
- 23.1.2008 13:53
- Forum: Ogenj, voda, zemlja, zrak
- Tema: hlapenje in vrenje
- Odgovori: 5
- Ogledi: 5594
hlapenje in vrenje
- Če prav razumem, je razlika med hlapenjem in vrenjem v tem, da pri vrenju dovajamo toploto, pri hlapenju pa ne. Kaj pa je potem, ko ne dovajamo toplote, vendar pa znižamo tlak tako da, npr. voda, začne vret. Je to vrenje ali hlapenje? - Pri vrenju imajo molekule v kapljevini že zadostno energijo, ...
- 15.1.2008 13:06
- Forum: Delati znanost doma in v tujini
- Tema: Lizbonska strategija = polom
- Odgovori: 3
- Ogledi: 24196
Re: Lizbonska strategija = polom
Nisem bral teksta, ker ga je preveč, ampak po absolutni vrednosti pa se vložek kljub temu lahko povečuje, ker je rast gospodarstva (bdp-ja) tistih nekaj % letno. Mogoče pa kljub temu ni tako slabo
- 13.1.2008 12:05
- Forum: Ogenj, voda, zemlja, zrak
- Tema: ionska črpalka
- Odgovori: 0
- Ogledi: 2219
ionska črpalka
Tukaj berem o ionskih črpalkah, kjer med drugim piše: "Even if some ion pumps can be started at pressures as high as 10 to 20 mtorr, it is not a good idea to do this too often because of the accelerated exhaustion of the cathodes. The cathodes of an ion pump, which are eroded by sputtering, can not...
- 10.1.2008 18:06
- Forum: Ogenj, voda, zemlja, zrak
- Tema: Vakuumska tehnika
- Odgovori: 16
- Ogledi: 10195
Re: Vakuumska tehnika
Na razumem. Kako bi v vakuumu dosegel en bar? Če je vakuum je vakuum in ne en bar.
- 10.1.2008 13:46
- Forum: Ogenj, voda, zemlja, zrak
- Tema: Vakuumska tehnika
- Odgovori: 16
- Ogledi: 10195
Re: Vakuumska tehnika
Sile pa res niso velike, en bar zdrži že navadna pločevinka od kokakole.
- 9.1.2008 21:50
- Forum: Ogenj, voda, zemlja, zrak
- Tema: Vakuumska tehnika
- Odgovori: 16
- Ogledi: 10195
Re: Vakuumska tehnika
Mislim da sem že našel odgovor - na zraku se plini adsorbirajo na površino in se potem ob vzpostavitvi vakuuma sproščajo. Količina plina, ki se adsorbira na površini pa je odvisna od čistosti in gladkosti površine, zaradi česar je nerjavno jeklo bolj primerno, ker ne rjavi.
- 9.1.2008 12:54
- Forum: Ogenj, voda, zemlja, zrak
- Tema: Vakuumska tehnika
- Odgovori: 16
- Ogledi: 10195
Vakuumska tehnika
Zanima me, zakaj so naprave v vakuumski tehniki vedno tako "svetleče" (primer). A je to nerjavno jeklo? Zakaj to?
- 6.1.2008 12:38
- Forum: Kritike in pohvale
- Tema: KvarkaWiki
- Odgovori: 22
- Ogledi: 47777
Re: KvarkaWiki
Zakaj še ena wikipedija, zakaj podvajanje... Kaj pa je narobe z http://sl.wikipedia.org/wiki/Glavna_stran
- 30.12.2007 14:46
- Forum: Ogenj, voda, zemlja, zrak
- Tema: sorpcija - literatura
- Odgovori: 4
- Ogledi: 3583
- 27.12.2007 10:21
- Forum: Ogenj, voda, zemlja, zrak
- Tema: sorpcija - literatura
- Odgovori: 4
- Ogledi: 3583
- 24.12.2007 13:28
- Forum: Ogenj, voda, zemlja, zrak
- Tema: sorpcija - literatura
- Odgovori: 4
- Ogledi: 3583
sorpcija - literatura
A mogoče kdo pozna kakšno knjigo, v kateri bi bila natančneje razložena sorpcija (adsorpcija in absorpcija).
Sem gledal v cobissu, pa nisem našel nič pametnega.
Sem gledal v cobissu, pa nisem našel nič pametnega.
- 22.12.2007 14:22
- Forum: Od ničle do neskončnosti
- Tema: taylorjeva formula
- Odgovori: 6
- Ogledi: 7574
- 22.12.2007 11:08
- Forum: Od ničle do neskončnosti
- Tema: taylorjeva formula
- Odgovori: 6
- Ogledi: 7574
taylorjeva formula
Tayloryeva formula je definirana kot: f(x)=f(a)+f'(a)*(x-a)+(f''(a)*(x-a)^2)/6+...
Zdej me pa zanima, zakaj so pri izpeljavi trigonometričnih funkcij, npr sin(x)=x-(x^3)/6+... vzeli za a ravno 0. Zakaj pa niso sin(x) izpeljali za npr. a=pi/37 ?
Zdej me pa zanima, zakaj so pri izpeljavi trigonometričnih funkcij, npr sin(x)=x-(x^3)/6+... vzeli za a ravno 0. Zakaj pa niso sin(x) izpeljali za npr. a=pi/37 ?