Kvarkadabra forum

To enačbo sem dal kot primer.

No, če gremo zdej na hitrost praznenja in ne izstopne hitrosti. Če potopimo maso v zbiralnik, ali bo se hitreje izpraznil kot zbiralnik brez nje? Kaj pa če imamo splav na vodni gladini?

Stvar sem dal v wolfram alpha, ampak sem pozabil na oklepaje.

Ja seštejeta se eksponenta.

Čas praznitve nima zveze, govora je o začetni iztočni hitrosti in ta je odvisna od višine (seveda s praznitvijo tudi ta hitrost pada). Ja ampak višja kot je hitrost, večji je pretok in posledično hitreje se bo izpraznil. Tole izpeljavo sem videl na wikipedi, ko si povedal za Toriccelijev zakon. Q =...

Verjetno je mišljeno za sisteme, ki so magnetno nasičeni recimo tuljava v vezju. Tukaj me zanima zakaj superpozicija odpove. Če seveda jaz pravilno interpretiram zapisano v knjigi.

shrink napisal/-a:Saj ne velja, velja pa za \(a = e^{i\frac{2\pi}{3}}\). Drugič navedi celoten problem.

Če kvadriram dobim: \(e^{-\frac{4\pi^{2}}{9}}\)

Kako pa naprej?

Zakaj metoda nedoločenih koeficientov deluje?

Se zahvaljujem za obrazložitev.

Zakaj superpozicija velja le za nenasičene sisteme? Verjetno magnetno nenasičene?

Hvala.

Imam sicer, še eno vprašanje: Zakaj je potencialna energija v Bernoullijevi enačbi \(\rho g h\) sicer pa \(mgh\)? Tukaj me bolj specifično zanima podobnost in razlika med maso in gostoto.

Premisli, kaj se zgodi z gladino vode, ko potopiš telo v zbiralniku. Ja, višina se poveča. Ampak, če imamo 100 L vode v zbiralniku, ko potopimo telo, bo še vedno 100 L. Kar pomeni, da bi se izpraznil v enakem času, razen če boš spet dokazal da temu ni tako. Če sklepam, če se višina poveča bi se tud...

To zvezo sem našel tukaj kjer piše "A Matrix": https://en.wikipedia.org/wiki/Symmetrical_components

Ja v bistvu imaš prav, pozabil sem še na \(i\)

Če je \(a = e^{\frac{2\pi}{3}}\). Zakaj je \(a^{2} = a^{-1}\)?

Glede DE, bom še kaj vprašal. Hvala shrink.

Zanimivo, da je v drugem primeru hitrost odvisna tudi od gostote tekočine v prvem pa ne.

Kaj pa če bi potopil telo z maso \(m\). Verjetno to ne bi vplivalo na hitrost izteka ter praznenje zbiralnika. Ali kako drugače? Če računamo še vpliv trenja itd.

Recimo, da imamo zbiralnik vode ki ima na dnu odprtino iz katere izteka voda. Iz fizike vem da je hitrost izteka vode v = \sqrt{2gh} . V drugem primeru pa imam isti zbiralnik z enako odprtino pri katerem plava na gladini lesen splav, katerega površina je enako velika kot površina zbiralnika vode. Np...

Ali se lahko rešuje nelinearne DE na roke?

Pri homogeni je na desni 0. Pri nehomogeni pa je nekaj neničelnega, kar pomeni da so to perturbacijski členi? Zakaj se jim sploh tako reče?

Hvala shrink.