Programiranje v Pascalu

Zanima me...
azi
Prispevkov: 74
Pridružen: 23.10.2005 14:07

Odgovor Napisal/-a azi »

Roman napisal/-a:
azi napisal/-a:...osebno mi pa Pascal iz vec razlogov NI vsec (grda koda, omejitve........).
In v vsakem programskem jeziku se da pisati nagravžno grdo. .
Hotu sem povedati, da te pascal bolj sili v grde resitve kot C.

Roman
Prispevkov: 6598
Pridružen: 21.10.2003 8:03

Odgovor Napisal/-a Roman »

AlexUS napisal/-a:Tako da sploh ne vem če bi delal Pascal v windows Xp.
Borlandov Turbo Pascal 7 je res treba zakrpati, ampak potem dela tudi v XP. Free Pascal nima problemov, Delphi, ki je nadgradnja Pascala, pa sploh ne.
azi napisal/-a:Pascal nima VLA-jev, struct initializerjev, kazalcne aritmetike
Kaj je to, kar naštevaš? Morda pa se take stvari v Pascalu (ali raje v Delphiju) delajo drugače.
- Variable Argument List za funkcije,
Zakaj jih potrebuješ?
- Vsak char predstavlja (castan v integer) ASCII vrednost (no more ord() , chr() crap),
Kaj je narobe s temi funkcijami?
- preprocesorske direktive (#define,#ifdef, #pragma....),
Ima.
- v pascalu smes za for loope uporabljat samo "smiselne" spremenljivke
Zakaj bi potreboval drugačne?
prav tako nesmes manipulirati krmilne spremenjivke v samem loopu (vsaj v fpc-ju),
in prav je tako.
- izredno zmogljiv casting,
Ne potrebuješ kontrole nad njim?
Bi pa pripomnil , da je preglednost pri vecjih projektih gotovo slabsa v pascalu
Zakaj?
Dvomim da so se Unix-asi zanimali za portabilnost v 70-80 letih ;-) Pa tudi pisci operacijskih sistemov (predsem Microsoftovi) bi pomojem uporabljali pascal, ce bi slo tukaj le za portabilnostne razloge ;)
Če se prav spomnim, je bila ravno prenosljivost osnovni razlog za nastanek Cja. Pascal takrat še zdaleč ni bil tako mobi.
Hotu sem povedati, da te pascal bolj sili v grde resitve kot C.
S čim? Menda ne z omejitvami?

azi
Prispevkov: 74
Pridružen: 23.10.2005 14:07

Odgovor Napisal/-a azi »

Roman napisal/-a:
azi napisal/-a:Pascal nima VLA-jev, struct initializerjev, kazalcne aritmetike
Kaj je to, kar naštevaš? Morda pa se take stvari v Pascalu (ali raje v Delphiju) delajo drugače.
Struct initialziers :

Koda: Izberi vse

struct foo {
	int a;
	char b;
} bar[10] = {};
To je seveda najpreprostejsi primer, kompleksne primere (kjer lahko vnaprej dolocis vrednost a in b-ja itd... mas :
http://gcc.gnu.org/onlinedocs/gcc-4.0.2 ... ated-Inits


VLA's :

Koda: Izberi vse

static void foo(int i) {
	
	int tab[i];
	printf("%d\n" , sizeof(tab)) ;
	
}
int main() {

	int i;
	for (i = 1; i < 100; i++)
		foo(i);
	
}
Neves kaj je kazalcna aritmetika ? :oops:
- Variable Argument List za funkcije,
Zakaj jih potrebuješ?
Sploh ni bilo govora o temu, da nudi C nekaj kar se v Pascalu neda realizirati(poglej malo vise kaj sem napisal),oz nekaj kar NUJNO potrebujes, gre se za to, da se nekatere stvari da lepse izpeljati v C-ju.
- Vsak char predstavlja (castan v integer) ASCII vrednost (no more ord() , chr() crap),
Kaj je narobe s temi funkcijami?
Vsaka funkcija porabi brezveze CPU cas,(loadanje argumentov na stack, klic funkcije,popanje argumentov iz stacka... vrnitev vrednosti itd....) tiste, od vas (zacetniki, lame coderji..) to nebo motilo, zame pa je to znak slabe implementacije.
- v pascalu smes za for loope uporabljat samo "smiselne" spremenljivke
Zakaj bi potreboval drugačne?
Zato ker prickajujem od programskega jezika da mam povsod odprte moznosti, ne pa da me compiler (oz jezik sam) limitira.
prav tako nesmes manipulirati krmilne spremenjivke v samem loopu (vsaj v fpc-ju),
in prav je tako.
Zakaj je to prav ? Kaj pa ce morem v samem lopu preskakovat po 2 mesti ob dolocenem pogoju oz po 3 ce je neka drug pogoj izpolnjen? Like :

Koda: Izberi vse

for (i = 0 ; i < 1000 ; ) {
......
   if (foo)
      i += 3;
   else
      i += 2;
.........
}
Same spremenjivke niti nesmem prenesat po referenci med funkcijami !
Hotu sem povedati, da te pascal bolj sili v grde resitve kot C.
S čim? Menda ne z omejitvami?
Definirajmo grdo kodo prvo :

Zame je programiranje umetnost. Tako kot je umetnost izbrati najboljso kombinacijo barv,odtenkov, ujeti pravi motiv in ustvarit lepo sliko je zame programiranje umetnost pri kateri se trudis napisat kodo, ki porabi cimanj CPU casa, je HITRA,ucinkovita, fleksibilina, KRATKA.... Ce te sam compiler pri tem omejuje (glej zgoraj) je taksno koda tezje izvedljiva...

Predstavlji si slikarja kateremu prodajalec ne zeli prodati zelene barve..


Sicer nevem zakaj se petelinis glede Pascala, ce je ocitno da C-ja ( oz programiranja?) ne obvladas dovolj?

Uporabniški avatar
GJ
Prispevkov: 2635
Pridružen: 27.1.2003 22:08

Odgovor Napisal/-a GJ »

azi napisal/-a:Se nebi strinjal :oops:

Pascal nima VLA-jev..


Če pogledava Delphi pascal boš videl da VLA-je podpira že od verzije 2 naprej, torej celh 10 let.

Seveda podpira tudi večino (za vse ne vem) ostalih funkcij, ki si jih naštel kot so recimo, kazalcna aritmetika, preprocesorske direktive, casting itd..

Mimogrede:
C ne pozna set-ov.

Konec koncev je C++ in Delphi naredila ista firma in so vse nove lastnosti bile zelo hitro izenačene v obeh prevajalnikih.


Lep dan želim..

Roman
Prispevkov: 6598
Pridružen: 21.10.2003 8:03

Odgovor Napisal/-a Roman »

azi napisal/-a:Struct initialziers
Aha, to je v Pascalu record.
VLA's
Misliš rekurzivnost? Pascal to ima.
Neves kaj je kazalcna aritmetika ?
S kazalci se da marsikaj početi, a da se temu reče kazalčna aritmetika, tega pa res nisem vedel.
Vsaka funkcija porabi brezveze CPU cas...
Hm, odvisno od tega, če prevajalnik prepozna konstanten argument.
tiste, od vas (zacetniki, lame coderji..) to nebo motilo, zame pa je to znak slabe implementacije.
Hm. Pri današnjih računalniških zmogljivostih je večji problem čitljiva izvorna koda (ki jo je mogoče enostavno vzdrževati) kot pa ročno optimizirana izvršilna koda. So seveda tudi izjeme.

Koda: Izberi vse

for (i = 0 ; i < 1000 ; ) {
......
   if (foo)
      i += 3;
   else
      i += 2;
.........
}
V Pascalu gre to lahko tudi takole:

Koda: Izberi vse

i:=0;
while i<1000 do
begin
......
  if foo then
    i:=i+3 {ali tudi Inc(i,3)}
  else
    i:=i+2
......
  i:=i+1 {lahko tudi Inc(i)}
end
Zame je programiranje umetnost.
Do neke mere res.
je zame programiranje umetnost pri kateri se trudis napisat kodo, ki porabi cimanj CPU casa, je HITRA,ucinkovita, fleksibilina, KRATKA.... Ce te sam compiler pri tem omejuje (glej zgoraj) je taksno koda tezje izvedljiva...
Načelno da, toda, kot sem že zapisal, je strojna optimizacija pogosto učinkovitejša od ročne. Koristno je tudi, če te compiler čimbolj omejuje pri pisanju grde kode.
Sicer nevem zakaj se petelinis glede Pascala, ce je ocitno da C-ja ( oz programiranja?) ne obvladas dovolj?
No, kar se petelinjenja tiče, pristanem na arbitražo. Cja res ne obvladam, se pa zanesem na mnenja poznavalcev, da je mogoče v njem pisati dosti hujšo (nekorektno) kodo kot v Pascalu.

Uporabniški avatar
GJ
Prispevkov: 2635
Pridružen: 27.1.2003 22:08

Odgovor Napisal/-a GJ »

Ma vse se da prevesti v moderni pascal..
azi napisal/-a: Struct initialziers :

Koda: Izberi vse

struct foo {
	int a;
	char b;
} bar[10] = {};
To je seveda najpreprostejsi primer, kompleksne primere (kjer lahko vnaprej dolocis vrednost a in b-ja itd...
No v pascalu to izgleda recimo takole..

Koda: Izberi vse

procedure foo (a: integer = 10; b:integer = 20);
azi napisal/-a:VLA's :

Koda: Izberi vse

static void foo(int i) {
	
	int tab[i];
	printf("%d\n" , sizeof(tab)) ;
	
}
...
Pa sej si 10 let za časom..

Koda: Izberi vse

var
  tab: array of integer;
...

procedure foo(i: integer);
begin
  SetLength(tab, i);
...
end;

azi napisal/-a:Neves kaj je kazalcna aritmetika ? :oops:
No pa še en primerček kazalčne aritmetike..

Koda: Izberi vse

procedure foo(var a: integer);
var
  p: ^integer;
begin
  p := @a;
  inc(p, 10);
end;
Delphi ima zelo dobro podprto delo s kazalci..
azi napisal/-a:Sploh ni bilo govora o temu, da nudi C nekaj kar se v Pascalu neda realizirati(poglej malo vise kaj sem napisal),oz nekaj kar NUJNO potrebujes, gre se za to, da se nekatere stvari da lepse izpeljati v C-ju.
Dej, dej..
Poznam pascal in C jezik in vem da temu ni tako.
azi napisal/-a:Vsaka funkcija porabi brezveze CPU cas,(loadanje argumentov na stack, klic funkcije,popanje argumentov iz stacka... vrnitev vrednosti itd....) tiste, od vas (zacetniki, lame coderji..) to nebo motilo, zame pa je to znak slabe implementacije.
Dej poglej si kako delujejo moderni prevajalniki in videl boš, da ni nič res kar govoriš..
Nič, prav nič dela s stack-om..

Koda: Izberi vse

var
  i:integer;
begin
    i := ord('A');
 // se prevede enako kot ..
    i := 65;
oziroma v memonik..

Koda: Izberi vse

  mov  eax,  65
prav tako nesmes manipulirati krmilne spremenjivke v samem loopu (vsaj v fpc-ju),
in prav je tako.
Za Delphi pascal to ne velja..
Je pa to grd način pisanja programov..
Hotu sem povedati, da te pascal bolj sili v grde resitve kot C.
Žal ni res..
Sicer nevem zakaj se petelinis glede Pascala, ce je ocitno da C-ja ( oz programiranja?) ne obvladas dovolj?
Več kot očitno je, da poznaš le eno stran in misliš da veš vse..


Lep dan želim še naprej..

azi
Prispevkov: 74
Pridružen: 23.10.2005 14:07

Odgovor Napisal/-a azi »

Roman napisal/-a:
azi napisal/-a:Struct initialziers
Aha, to je v Pascalu record.
struct initializer je struct initializer, struct je struct (record).
Misliš rekurzivnost? Pascal to ima.
Rekurzivnost , me hecas ?
Pri današnjih računalniških zmogljivostih je večji problem čitljiva izvorna koda (ki jo je mogoče enostavno vzdrževati) kot pa ročno optimizirana izvršilna koda. So seveda tudi izjeme.
Zakaj pa ne imeti oboje (berljivost ucinkovitost)? Bos rekel da

Koda: Izberi vse

int x = 65;
printf("%c\n" , (char) x) ;
Ni dovolj citljivo?

Koda: Izberi vse

for (i = 0 ; i < 1000 ; ) {
......
   if (foo)
      i += 3;
   else
      i += 2;
.........
}
V Pascalu gre to lahko tudi takole:

Koda: Izberi vse

i:=0;
while i<1000 do
begin
......
  if foo then
    i:=i+3 {ali tudi Inc(i,3)}
  else
    i:=i+2
......
  i:=i+1 {lahko tudi Inc(i)}
end
Vem da gre tudi takole, (ponavljam, povsod se da vse narediti) so pa omejtive iz strani Pascala.
Zame je programiranje umetnost.
Do neke mere res.
je zame programiranje umetnost pri kateri se trudis napisat kodo, ki porabi cimanj CPU casa, je HITRA,ucinkovita, fleksibilina, KRATKA.... Ce te sam compiler pri tem omejuje (glej zgoraj) je taksno koda tezje izvedljiva...
Načelno da, toda, kot sem že zapisal, je strojna optimizacija pogosto učinkovitejša od ročne. Koristno je tudi, če te compiler čimbolj omejuje pri pisanju grde kode.
Prodajalec smatra da zelena barva ne "pase" na moji sliki in mi je ne proda? Dobro platno naredi lepo sliko?
Sicer nevem zakaj se petelinis glede Pascala, ce je ocitno da C-ja ( oz programiranja?) ne obvladas dovolj?
No, kar se petelinjenja tiče, pristanem na arbitražo. Cja res ne obvladam, se pa zanesem na mnenja poznavalcev, da je mogoče v njem pisati dosti hujšo (nekorektno) kodo kot v Pascalu.

Klasicni rek (ki mi gre na zivce ko mi ga kdo izrece) : " Ce se poznavalec vrze skozi okno , se tudi ti ?" <- hec malo ;)

Ucasih ko se kaj ne odvija po mojem misljenju postanem zelo nesramen in "aroganten" upam da moji posti ne zgledajo tako hudi, in da nebo zamer :roll:

azi
Prispevkov: 74
Pridružen: 23.10.2005 14:07

Odgovor Napisal/-a azi »

GJ napisal/-a:Ma vse se da prevesti v moderni pascal..
Povej mi kje sm trdil nasprotno!
No v pascalu to izgleda recimo takole..

Koda: Izberi vse

procedure foo (a: integer = 10; b:integer = 20);
Pokazi mi (iz zanimivosti, ne ker bi rad kaj dokazoval) kako nastavim eno polje struktur (recimo 100 struktur z elementi a (integer), b float, in c string, tako da je prvih 15 elementov z vrednostmi : a = 13, b = 3.3 , c = "HELLO" , ostali pa na b = 99, b = 33.22 , c = "WORLD".

Pa sej si 10 let za časom..

Koda: Izberi vse

var
  tab: array of integer;
...

procedure foo(i: integer);
begin
  SetLength(tab, i);
...
Procedura?
No pa še en primerček kazalčne aritmetike..

Koda: Izberi vse

procedure foo(var a: integer);
var
  p: ^integer;
begin
  p := @a;
  inc(p, 10);
end;
Delphi ima zelo dobro podprto delo s kazalci..
Spet iz zanimivosti, ce kazalec A kaze na zacetek niza, kazalec B pa na konec niza, bo njihova razlika (B-A) dolzina niza?
Dej, dej..
Poznam pascal in C jezik in vem da temu ni tako.

Dej poglej si kako delujejo moderni prevajalniki in videl boš, da ni nič res kar govoriš.. Nič, prav nič dela s stack-om..

Koda: Izberi vse

var
  i:integer;
begin
    i := ord('A');
 // se prevede enako kot ..
    i := 65;
oziroma v memonik..

Koda: Izberi vse

  mov  eax,  65
Zanimivo ! Kako se pa prevede???

Koda: Izberi vse

var j : Integer;
      i : Char;
begin
j := 0;
readln(i);
for i  downto 'A' do
   inc(j, ord(i));  
end;
Pa se nekej, kako interpretira compiler zadevo je izredno relativno od compilerja do compilerja, in to ni bistvo, bistvo je LE kako je stvar implementirana (in NE kako se v koncni fazi interpretira). Hocem povedati, da compiler lahko popravi slabo implementacijo, ampak slaba implementacija je slaba implementacija ;-)
Sicer nevem zakaj se petelinis glede Pascala, ce je ocitno da C-ja ( oz programiranja?) ne obvladas dovolj?
Več kot očitno je, da poznaš le eno stran in misliš da veš vse..
Res, je, pascal obravnavam le toliko (in na sreco nic vec ) kot me to siljo v srednji soli (2 leti), moje znanje pascala je torej omejeno, a zal zadostno da vidim "pomankljivosti"

timj010
Prispevkov: 30
Pridružen: 31.3.2005 19:17
Kraj: Maribor
Kontakt:

Odgovor Napisal/-a timj010 »

Kaj pa ce recemo da sta C in Pascal enakopravna jezika, ki imata svoje prednosti in pomanjkljivosti in se nehamo prepirat?

Uporabniški avatar
GJ
Prispevkov: 2635
Pridružen: 27.1.2003 22:08

Odgovor Napisal/-a GJ »

azi napisal/-a:
GJ napisal/-a:Ma vse se da prevesti v moderni pascal..
Povej mi kje sm trdil nasprotno!
No potem je vse uredu.. :lol:
Pokazi mi (iz zanimivosti, ne ker bi rad kaj dokazoval) kako nastavim eno polje struktur (recimo 100 struktur z elementi a (integer), b float, in c string, tako da je prvih 15 elementov z vrednostmi : a = 13, b = 3.3 , c = "HELLO" , ostali pa na b = 99, b = 33.22 , c = "WORLD".
Obstaja kar nekaj načinov izvedbe..
Pač odvisno kako se stvari lotiš..


Koda: Izberi vse

var
  tab: array of integer; 
...

procedure foo(i: integer);
begin
  SetLength(tab, i);
...
Procedura?
Ne, temveč je variabla tab je deklarirana kot dinamični array.
Spet iz zanimivosti, ce kazalec A kaze na zacetek niza, kazalec B pa na konec niza, bo njihova razlika (B-A) dolzina niza?
Tako je.
Res, je, pascal obravnavam le toliko (in na sreco nic vec ) kot me to siljo v srednji soli (2 leti), moje znanje pascala je torej omejeno, a zal zadostno da vidim "pomankljivosti"


Delphi pascal nima bistvenih pomankljivosti.. Zato je poleg Cja najbolj razširjen programski jezik. In to verjetno ne brez razloga.
Je pa seveda C še vendo 'number one' in to bo verjetno tudi ostal vsaj za programerje. :lol:

Ampak kljub Cju še vedno včasih pišem določene dele direktno v memoniku, kar Delphi pascal dopušča..

Koda: Izberi vse

begin
  asm
      push  esi
      mov   esi,offset  tab 
      xor   eax, eax
      cld
      mov  ecx, 100
      rep  stosd
      pop  esi
  end;
end;



Lep pozdrav..

Roman
Prispevkov: 6598
Pridružen: 21.10.2003 8:03

Odgovor Napisal/-a Roman »

azi napisal/-a:Ucasih ko se kaj ne odvija po mojem misljenju postanem zelo nesramen in "aroganten" upam da moji posti ne zgledajo tako hudi, in da nebo zamer :roll:
Pohvalno, da se te svoje poteze zavedaš, ampak za nesramnost nimaš niti najmanjšega razloga. Kar se mene tiče, prenesem marsikaj, me pa nihče ne sili v pogovor, če mi ni všeč.

azi
Prispevkov: 74
Pridružen: 23.10.2005 14:07

Odgovor Napisal/-a azi »

@Gj
V C-ju ima VLA staticen size..

Tezi mi da ko npr. nekdo nekaj prasa se razvije debata, ki avtorju teme nic ne pomaga, in bom s tem postom zakljucu moje tezenje, upam da nisem bil pre zatezen in da se nisem nikomur zameril!

Enjoy! 8)

timj010
Prispevkov: 30
Pridružen: 31.3.2005 19:17
Kraj: Maribor
Kontakt:

Odgovor Napisal/-a timj010 »

Sej ste mi vsi dovolj pomagala v zacetnih postih tako da hvala vsem. Mogoce bi se samo prosil ce pozna kdo kaksne strani s dobrimi tutoriali za delphi pascal in C, ter kaksna je razlika med C in C++.

Uporabniški avatar
shrink
Prispevkov: 14610
Pridružen: 4.9.2004 18:45

Odgovor Napisal/-a shrink »

timj010 napisal/-a:Sej ste mi vsi dovolj pomagala v zacetnih postih tako da hvala vsem. Mogoce bi se samo prosil ce pozna kdo kaksne strani s dobrimi tutoriali za delphi pascal in C, ter kaksna je razlika med C in C++.
Osebno obvladam Fortran, Basic in C/C++ (Pascal sem - verjetno to GJ-ju ni v veselje 8) - samo povohal v srednji šoli).

Osebno mislim, da če nekdo osvoji osnovno logiko programiranja v nekem jeziku, potem mu te logike ni težko prenesti na druge jezike.

O C/C++ ti lahko dam naslednje informacije:

Literatura:

Brian W. Kernighan, Dennis M. Ritchie, The C Programming Language, 2.ed, Prnt.Hall, 1988
Goran Bervar, C++ na kolenih, ŠOU – Študentska založba, 1998
Bjarne Stroustrup, The C++ Programming Language, Third edition, Addison-Wesley, 1997
Bruce Eckel, Thinking in C++ I in II, Prentice Hall, 2000, 2002
Jarrod Hollingworth, C++ Builder 5 Developers Guide, Sams Publishing, 2001

Linki na proizvajalce razvojnih okolij/compilerjev:

Borland http://www.borland.com/cbuilder
DevCpp http://www.bloodshed.net/
GNU http://www.gnu.org
Djgpp http://www.delorie.com/djgpp
Sdcc http://sdcc.sourceforge.net/
Python http://www.python.org/

C/C++ tutoriali, knjige in pomoč na internetu:

Thinking in C++ http://www.mindview.net/Books Bruce Eckel books
Programming in C http://www.cs.cf.ac.uk/Dave/C Dave Marshall – programiranje v C
Steve Summit http://www.eskimo.com/~scs programiranje v C, tečaj, članki, faq
Learn C/C++ Today http://www.cyberdiem.com/vin seznam spletnih povezav na tutoriale
The bits http://www.thebits.org UK Borland (Builder) User Group
ProgrammersHeaven http://www.programmersheaven.com/zone3 C/C++ programi, pomoč
TheTemporalDoorway http://www.temporaldoorway.com/programming/cbuilder pomoč za C++Builder

Zgodovina C/C++:

• Nastanek jezika C: Dennis Ritchie 1972 Bell Laboratories
• Referenčna knjiga za C: 1978, 1988
– Brian W. Kernighan, Dennis M. Ritchie, The C Programming Language
• Standardizacija jezika: 83 – 88
• Standard za C: leta 1990 ANSI/ISO 9899:1990
• Nastanek jezika C++: Bjarne Stroustrup 1980 AT&T
• C++ doda C-ju elemente objektno orientiranega programiranja (OOP)
• Referenčna knjiga za C++: 1997 3. edicija
– Bjarne Stroustrup, The C++ Programming Language

Značilnosti jezika C:

Sestavljen je iz dveh delov:
• jedra jezika
• dodatnih knjižnic

V nasprotju z ostalimi (visokonivojskimi jeziki) je C srednjenivojski jezik. D. Ritchie ga je napisal z namenom, da bi bil primeren za pisanje operacijskih sistemov (Ritchie je s C-jem napisal različico UNIX-a).

C++:

- nadgradnja jezika C
- olajša ponovno uporabo kode
- objektni programi so bolj pregledni in lažje razumljivi
- objektne programe je lažje pisati, dopolnjevati in vzdrževati
- nov tip spremenljivke: razred (class)

Uporabniški avatar
GJ
Prispevkov: 2635
Pridružen: 27.1.2003 22:08

Odgovor Napisal/-a GJ »

azi napisal/-a:@Gj
V C-ju ima VLA staticen size..
No odvisnio kaj rabiš..

Deklaracija:

Koda: Izberi vse

 
var
  tab: array of integer;
Ti določi variablo dinamične dolžine.

Deklaracija..

Koda: Izberi vse

 type
  TTab = array[0..MaxInt] of integer;
  PTab = ^TTab;
Pa ti deklarira tip kazaleca 'PTab' na statični array poljubne dolžine..
shrink napisal/-a:Osebno obvladam Fortran, Basic in C/C++ (Pascal sem - verjetno to GJ-ju ni v veselje 8) - samo povohal v srednji šoli).
No C je še vedno zakon..
Vendar ga zadnjih nekaj let skoraj ne uporabljam..
Na win okolju mi povsem zadostuje Delphi. Časovno gledano, torej čas, ki ga potrebuješ za razvoj neke aplikacije je Delphi še vedno najhitrejše razvojno okolje.
Če pa pišem programček za kakšen mikrokontroller, pa ponavadi zgolj koristim C knjižnice.:roll: Simulacijo naredim v Delphiju in jo nato latnoročno prevedem, torej polinkam ukaze iz C knjižnic direktno v memoniku. Nadzorno jedro programa pa tako ali tako ponavadi ni možno narediti zadovoljivo niti v Cju, temveč direktno v memoniku.

Lep dan želim..

Odgovori