Ste že opazili, da so nekatere stvari postavljene tako togo, da se pod nobenim pogojem ne želijo spremeniti. Vsaj tako kaže. Ja, saj se uvajajo novosti, a te ne olajšajo stvari, ampak jih včasih celo poslabšajo. Sprašujem se kdo vso stvar vodi, jo preverja in nasploh skrbi, da je vse OK? Govorim o obstoječem šolskem sistemu in posledicam.
Čisto vsa stvar je zgrešena!
Sprva, v tem sistemu podajanja snovi, niso upoštevane različne osebnosti otrok. Prav tako vsi ne dojemamo stvari na enaki način. Nekaterim leži matematika, drugi so boljši v pisanju spisov,... Zelo velik problem, ki se opazi v višjih razredih, še bolj pa v srednji šoli in na faksu je, da učitelji niso naučili šolarjev logičnega razmišljanja. Prav tako se jih ne uči povezovanja snovi (mogoče tudi zaradi preozkega znanja učiteljev?). In ko poštevanka ne dela več težav (ker jo znamo na pamet), pride do problema, kako ''obrniti'' račun, kako izničiti ulomek, kaj sploh počne enačaj???? Ja saj so vse povedali v šoli, ampak niso obrazložili.
Danes, ko se vrača trend - delaj kolikor se da(in ne samo 8ur, kot je v pogodbi), da si lahko šef maže roke, je vse manj časa ko se lahko starši posvetijo svojim otrokom in jim pomagajo med drugim tudi glede šole. Verjemite iz svojih izkušenj vam pravim, da v glavah osnovnošolcev prihaja do zmede. Potem se tu pojavi fizika, kjer pa moraš pokazati tudi znanje iz matematike na bolj praktičen način in nastane tema.
Ne smemo učiti ljudi učenja na pamet, ampak razmišljanja!
Druga stvar: Kateri idijot, si je izmislil nivojski pouk?!?
To so leta, ko prihaja otrok v puberteto in se išče. Veliko jih je tudi sramežljivih in nesigurnih vase. Še več je takih, ki jih sploh ne zanima učenje, ker se izvaja prisilno in brez nagrade.
In zgodi se, da učence razdelijo v skupine kjer dajo na kup najboljše, na drugi kup pa cvekarje. Vse skupaj je narejeno pod pretvezo, da se tako oblikovani skupini lažje posvetiti in jim nuditi NJIM primernejše znanje. IDIOTIZEM!!!! Iz svojih izkušenj - to ne deluje! Tisti pridni še vedno pridno delajo, medtem ko manj pridni še bolj ''favlirajo''. Pa še v slabših skupinah so ponavadi slabši učitelji. Prav bi bilo najti nekaj tistega, kar bi pritegnalo tudi slabše učence (kar ne pomeni tudi bolj butaste, ali manj sposobne) - govorim o navdihu. Krivda je tudi na strani učiteljev, ki so zavestno sprejeli to odgovornost podajanja znanja, ki se ne konča pri piki na koncu knjige, ampak bi moralo segati bolj obširno in življenjsko. Lahko bi učili zavzeto, ustvarjalno in zanimivo, ne pa zdolgočaseno in na način: ''samo da zdrdram kar morem, saj me boli k...c''.
Ah, pa smo že pri mali maturi. Kam se bo otrok vpisal, če se bo lahko in kaj ga bo veselilo, če sploh še premore vsaj malo zagnanosti in volje? Srednja šola. Prejšne napake glede kako učiti, se ponavljajo. Veliko srednješolcev jih še po zaključku ne ve kaj bi počelo v svojem življenju. Kako le, saj še sebe in svojih želja ne poznajo. Premalo je povdarka na spoznavanju svoje osebnosti!
Matura kot zaključek vsega, pika na I in pokazatelj vsega znanja, je dragi moji zgodba zase. Polna katastrof, ki so potencirana na katastrofo! Ne samo, da se pojavljajo vprašanja, na katera še učitelji ne znajo odgovoriti. Štiri leta se učiš geografijo - primera radi. Poglobljeno geografijo! Ne se popravljam - se piflaš. Nato dobiš na maturi list z vprašanji, ki nimajo nobene zveze z učno snovjo!?! Še večji hec je, da sprašujejo po tvojem mnenju! Mislim, da je bilo nekaj podobnega kot: ''kako bi po tvojem mnenju spremenil nekaj in nekaj v mestu?'' Kako lahko sploh ocenijo kakršen koli odgovor na takšno vprašanje kot narobe? Če je mnenje je vedno pravilno, saj se ga ne jemlje kot dejstvo, ampak samo kot osebni premislek!
Vpis na fakulteto. Po vsem kar mora človek dati skozi v tem našem čudovitem sistemu in kamorkoli te je že vsa usoda pripeljala, si zdaj prilezel na faks. Seveda, kot 4 leta poprej, je vsemu botrovala pridnost v šokli in kot zaključek tisti čudni končni test znanja. Končno nekaj svobode? NE!
Ne moreš obiskovati več faksov na enkrat. Zakaj ne? Zakaj moram obiskovati predavanja, ali pouk v osnovni in srednji šoli, če imam svoj način učenja in potrebujem samo zapiske? Zakaj mi ne pustijo opravljati izpite višjih letnikov, saj sem imel občutek da ocenjujejo znanje in ne mojo udeležbo, ter kljukajo kje/kolikokrat sem že vse bil? Zakaj ocene zastarajo? Vedno sem predvideval, da so ocene odraz mojega znanja, ki pa ni omejeno na danes, ampak tudi na jutri. Če se moje znanje poveča, zakaj nebi temu primerno zrasla tudi ocena? Navsezadnje je veliko pogojeno tudi z višino ocene.
Zakaj ne podpirati ljudi k učenju, ampak jim oteževati življenje?
O, ja! Skoraj bi pozabil. Učenje tujih jezikov je prava komedija. Kako pričakujejo da karkoli potegneš iz tistih pisanic, ki jim pravijo knjige in dvakratnega poslušanja angleža posnetega na avdio kaseti? Raje namestite TV na tuj program, se boste več naučili.
Ampak so predrzni... Na zaključnem ti dajo pri angleščini snov, ki je par stopenj nad tem kar učijo. Kako za boga, če smo se učili: ''my name is'' in ''I live in'', ter podobne!!! Kar na enkrat pa si primoran pisati cele stavke v angleščini in jih sestaviti v zgodbo, ki ima rep in glavo. Da ne omenim, da učenec popravlja učitelja, ker slednji ni najbolje razumel vprašanja ki se je navezovalo na prebrano zgodbo. Ja saj drugi v razredu tudi niso vedeli, ampak učitelj pa le ni kar tako tam, da zabuši svoje dopoldneve.
Pisanje spisov... Ocena je postavljena skoraj opopolnoma na podlagi osebnega mnenja učitelja. Resnično, da se ocenjujejo pravopisne napake. Ampak takrat ko so te minimalne in je ocena še vedno samo 2?
Pisanje esejev... V zadnjih letih srednje šole sem večkrat prišel navzkriž s profesorico, ker se nisva strinjala glede sporočila knjige. One je trdila eno jaz in jaz drugo - še zdaj me ne pozdravlja:) Tudi moji eseji ji niso pasali. Saj priznam, nimam pisarske žilice, ampak prmejduš da sem imel prav glede sporočila Sartra. Sem preveril, je pisalo tako v spremni besedi neke druge knjige, katere verjetno profesorica ni prebrala.
Odnos med učiteljem in učencem. Sploh se ne bom spuščal v to.
Ljudje! Potrebno je znati kako učiti. Otroci potrebujejo pravilni pristop in nekoga, ki jim je sposoben približati učeno snov. Učenje bi moralo biti kot igra, saj navsezadnje se v šoli naučimo same zanimive stvari. Zaustaviti se nebi smeli samo pri učnih snoveh, teh golih dejstvih, kateri brez diha stvarnosti ne pomenijo ničesar. Človek se mora ponovno združiti z naravo. Ljudi je potrebno naučiti živeti. Morali bi se učiti kako je biti zadovoljen v svojem telesu, s vsem kar si in to ni malo, ali nepomembno. Podučiti, kako izraziti svoje mnenje in ideje. Učenje se mora nadaljevati z vključevanjem celotne družbe, saj primanjkuje primernega obnašanja in tiste človečnosti po kateri hrepenimo. Učiti se začnemo, ko prvič z nedolžnimi očmi pogledamo v svet. Ko uzremo svoja starša, ki jima primanjkuje časa in odgovornost prepuščata svetu mtvja in teen revij.
Problemov se lahko rešimo samo, če jih zatremo že na začetku. Torej dovolimo otrokom srečno otroštvo in zdravi, ter pravični razvoj v odraslo osebo, katera bo v ponos staršem in najpomembnejše - naj bo v ponos samemu sebi.
Naj bo učenje
Fajn tema, imam jaz tudi par pripomb čez šolski sistem oz. nasploh o šolstvu.
Prva stvar, učenje razmišljanja:
Strinjam se da je nujno da se otroke uči povezovalno-kreativnega načina razmišljanja, ne zdi pa se mi primerno da bi že v osnovni šoli ločevali otroke in njihove programe glede na njihovo osebnost. Osnovna šola mora dati neko osnovno podlago znanja za naprej, ne more pa pri nekomu zanemarjati recimo matematiko, če mu ta ne leži.
Kako bi ti uvedel spoznavanje lastne osebnosti?
Druga stvar, glede nivojskega pouka:
To stvar (tako kot vse druge) si je izmislil tisti idiot, ki še v življenju ni učil.
Drugače pa se mi ta nivojski pouk zdi zgrešen ne samo zaradi očitnega stigmatiziranja otrok, ampak tudi zaradi nemogočih delovnih razmer, ki vladajo v slabši skupini (pa še, kot si rekel, dobri so še vedno dobri, slabi pa slabi). Razred poln barab (kar povečini učenci s slabšimi ocenami so) ne nudi pogojev za nobeno resno delo, saj ni nobenega ravnovesja v strukturi otrok. V normalnem (torej takem kot so bili včasih) razredu so mogoče 2-3 potencialne barabe, ki motijo pouk, vendar lahko ostali učenci njihov vpliv malce omejijo. Problem pri nivojskem pouku pa je da v najslabši skupini barabinstvo postane najvišja vrednota. Razred postane kup barab katerih pa (spet zaradi biserov ki pišejo šolske zakone) učitelj ne more (ne sme!) ustrezno kaznovati (o tem več kasneje). Po mojih opažanjih nezainteresiranost učiteljev ni apriorni problem v njih, ampak se to razvije skozi neko dobo maltretiranja s smeri teh malih kriminalcev.
Tretjič, način učenja:
Vse lepo in prav glede pravilnega pristopa in nekoga ki jim je snov pripravljen približati, zanemarjaš pa konkretni faktor, ki je pripravljenost učencev (oz. na sploh duševno stanje učencev) - aja, pa še zatežena navodila iz višjih mest. Kolikor vidim, se večina učencev noče učiti, noče spuščati v 'čudoviti svet znanja'. Šole so postala bojišča, kraj bitke med učitelji (ki morajo slediti planom idiotom v pisarnah daleč od šol) in učenci, ki jim šola predstavlja največjo oviro. Najhujše pri vse tem pa je ravno neumnost večine strašev. Dandanes (zaradi kapitalističnega načina dela) večina staršev nima časa vzgajati svojih otrok, nima časa se jim posvečati, zato pač postanejo takšni kot so. In najbolj ironično pri tej zadevi je, da starši prelagajo breme vzgoje na šolski sistem oz. učiteljem, a hkrati jim pa ustrezno vzgojo onemogočajo. Učitelj mora biti bitko ne samo s problematičnim učencem, ampak tudi z njegovimi starši, ki mu ščitijo hrbet in še celo učiteljem očitajo (to sem slišal iz zanesljivega vira) da so oni krivi za takšno obnašanje (češ, doma takih stvari - ki dandanes že mejijo na grozljivko - ne počne).
Problem okoli šolstva je zelo obširen in nikakor ne gre vseh problemov očitati šolam in učiteljem. Mislim da smo tu vsi videli posnetke tistega incidenta na tisti srednji poklicni šoli nekaj časa nazaj. Kaj lahko v takem primeru učitelj naredi proti temu, če učence skoraj ne sme niti grdo pogledati?! Kdo pa bi bil po par letih sploh pripravljen uvest kakšne napredne pedagoške prijeme - če bi jih sploh smel, zaradi omejujočih navodil? Mene bi verjetno zaprli po enem dnevu dela s takimi, ker bi jih pometal skozi okno.
Prva stvar, učenje razmišljanja:
Strinjam se da je nujno da se otroke uči povezovalno-kreativnega načina razmišljanja, ne zdi pa se mi primerno da bi že v osnovni šoli ločevali otroke in njihove programe glede na njihovo osebnost. Osnovna šola mora dati neko osnovno podlago znanja za naprej, ne more pa pri nekomu zanemarjati recimo matematiko, če mu ta ne leži.
Kako bi ti uvedel spoznavanje lastne osebnosti?
Druga stvar, glede nivojskega pouka:
To stvar (tako kot vse druge) si je izmislil tisti idiot, ki še v življenju ni učil.
Drugače pa se mi ta nivojski pouk zdi zgrešen ne samo zaradi očitnega stigmatiziranja otrok, ampak tudi zaradi nemogočih delovnih razmer, ki vladajo v slabši skupini (pa še, kot si rekel, dobri so še vedno dobri, slabi pa slabi). Razred poln barab (kar povečini učenci s slabšimi ocenami so) ne nudi pogojev za nobeno resno delo, saj ni nobenega ravnovesja v strukturi otrok. V normalnem (torej takem kot so bili včasih) razredu so mogoče 2-3 potencialne barabe, ki motijo pouk, vendar lahko ostali učenci njihov vpliv malce omejijo. Problem pri nivojskem pouku pa je da v najslabši skupini barabinstvo postane najvišja vrednota. Razred postane kup barab katerih pa (spet zaradi biserov ki pišejo šolske zakone) učitelj ne more (ne sme!) ustrezno kaznovati (o tem več kasneje). Po mojih opažanjih nezainteresiranost učiteljev ni apriorni problem v njih, ampak se to razvije skozi neko dobo maltretiranja s smeri teh malih kriminalcev.
Tretjič, način učenja:
Vse lepo in prav glede pravilnega pristopa in nekoga ki jim je snov pripravljen približati, zanemarjaš pa konkretni faktor, ki je pripravljenost učencev (oz. na sploh duševno stanje učencev) - aja, pa še zatežena navodila iz višjih mest. Kolikor vidim, se večina učencev noče učiti, noče spuščati v 'čudoviti svet znanja'. Šole so postala bojišča, kraj bitke med učitelji (ki morajo slediti planom idiotom v pisarnah daleč od šol) in učenci, ki jim šola predstavlja največjo oviro. Najhujše pri vse tem pa je ravno neumnost večine strašev. Dandanes (zaradi kapitalističnega načina dela) večina staršev nima časa vzgajati svojih otrok, nima časa se jim posvečati, zato pač postanejo takšni kot so. In najbolj ironično pri tej zadevi je, da starši prelagajo breme vzgoje na šolski sistem oz. učiteljem, a hkrati jim pa ustrezno vzgojo onemogočajo. Učitelj mora biti bitko ne samo s problematičnim učencem, ampak tudi z njegovimi starši, ki mu ščitijo hrbet in še celo učiteljem očitajo (to sem slišal iz zanesljivega vira) da so oni krivi za takšno obnašanje (češ, doma takih stvari - ki dandanes že mejijo na grozljivko - ne počne).
Problem okoli šolstva je zelo obširen in nikakor ne gre vseh problemov očitati šolam in učiteljem. Mislim da smo tu vsi videli posnetke tistega incidenta na tisti srednji poklicni šoli nekaj časa nazaj. Kaj lahko v takem primeru učitelj naredi proti temu, če učence skoraj ne sme niti grdo pogledati?! Kdo pa bi bil po par letih sploh pripravljen uvest kakšne napredne pedagoške prijeme - če bi jih sploh smel, zaradi omejujočih navodil? Mene bi verjetno zaprli po enem dnevu dela s takimi, ker bi jih pometal skozi okno.
Re: Naj bo učenje
Ja genion tudi jaz imam šolo obvezne otroke in ne morem mimo ne da bi se vsaj v veliki meri strinjal s teboj.genion napisal/-a:Ste že opazili, da so nekatere stvari postavljene tako togo, da se pod nobenim pogojem ne želijo spremeniti.
Drugače pa je pravi naslov seveda minister dr. Jure Zupan, ki je tudi stalni član strokovnega sveta Kvarkadabre. Občasno pa si najde čas (ne vem kako mu to uspe) in tudi kaj pokomentira na tej strani. Najbolje, da mu pošlješ privatno sporočilo preko te strani. Mogoče se bo vključil v to debato. Bilo bi več kot zanimivo slišati nekoga kaj si misli o tem in ima škarje in platno v rokah.
Lep dan želim..
Naše šolstvo (in še kaj drugega zraven) ogrožajo predvsem tri bridka dejstva: negativna selekcija, ki traja med učitelji že veliko desetletij, permisivna vzgoja, ki je bila moderna v prejšnjem stoletju in se ji pedagoška stroka še ni povsem odpovedala, in upad rodnosti, zaradi katerega vzamejo šole v svoje razrede vse, kar je sploh pripravljeno stopiti vanje, da le ne bi bile ob kruh. Je treba še kaj dodati?
Re: Naj bo učenje
Ne bo držalo. Ta dva Jureta sta dve različni osebi.GJ napisal/-a:Drugače pa je pravi naslov seveda minister dr. Jure Zupan, ki je tudi stalni član strokovnega sveta Kvarkadabre.
Eno zmoto (glede oseb) je že popravil Marjan, sam pa bom še drugo:GJ napisal/-a:Drugače pa je pravi naslov seveda minister dr. Jure Zupan, ki je tudi stalni član strokovnega sveta Kvarkadabre.
Če je govora o izobraževanju otrok in mladostnikov (torej o osnovni in srednji šoli) je pravi naslov minister za šolstvo (poleg ostalega) dr. Zver in NE minister za visoko šolstvo (poleg ostalega) dr. Zupan.
Upsss.. pa res dva dr. Jureta Zupana.shrink napisal/-a:Eno zmoto (glede oseb) je že popravil Marjan, sam pa bom še drugo:
Če je govora o izobraževanju otrok in mladostnikov (torej o osnovni in srednji šoli) je pravi naslov minister za šolstvo (poleg ostalega) dr. Zver in NE minister za visoko šolstvo (poleg ostalega) dr. Zupan.
Se opravičujem!
Ja to je res kot praviš shrink ampak naslov teme je 'Naj bo učenje'.
Lep dan,
ok, genion...
se strinjam da naš učni sistem ni popoln.. ampak vsako stvar k izbolšaš v eni smeri, se ta izbolšava izkaže kot negativna v drugi smeri... tako da popolnega šolskega sistema nikol ne bo.. in to predvsem zaradi razlik med ljudmi... eni se znajo napiflat, eni znajo razmišljat, eni do leni pa pametni, eni so delovni pa neumni, eni so leni pa neumni,... skratka sto ljudi sto čudi. idealnega sistema ni.
zdej pa sam odgovarjam na stvari, k so mi najbolj izstopale...
tudi z nivojskim poukom so upoštevana različne osebnosti otrok. za vsak nivo je prilagojen tudi učni načrt, ki na različne načine tudi ponazori snov, glede na sposobnost skupine.
NIVOJSKI POUK
osebno sem proti nivijskemu pouki, ampak kot je moja hipoteza na začetku "idelanega sistema ni".... dejstvo je, da ima nivojski pouk tudi pluse.
praviš da se učenec v tem obdobju še išče?
tudi tukaj zna nivojski pouk pozitivno vplivat. osebnostna rast v tem obdobju je močno povezana s samopodobo otroka. otrok, k cele dneve presedi pri v razredu, npr. pri matematiki, in se mu sanja ne o čem se gre in vid kako vsi drugi okol njega razturajo, piše vedno najslabš v razredu... to se dogaja z dneva v dan, otrok si zgradi totalno slabo samopodobo, ki mu lahko ostane celo življenje,.. precej drugač je v nivojskih skupšinah,... snov je lažja, in manj jo je, tako da jo lahko učitelji bolj temeljito obdelajo, in da tud temu otroku postane jasna, in piše pač tisto svojo pozitivno skupaj z ostalim razredom... zadeva dolgoročno bolj vpliva na otroka.
am... to si pa čist falil, da dajo slabše učitelje v nižje nivojo. iz osebnih izkušnjah povem, da je zadeva ravno obrana. na vseh šolah se trudijo dat čim bolše učitelje v nižje nivoje.. iz preprostega razloga: višji nivoji ne rabijo dobrih učiteljev, ker so učenci sposobni tud sami pogruntat zadeve, k jih učitelj ni sposoben. je pa res, da se učitelji ponavadi ciklajo med nivoji, ker ne bi blo pošteno do učiteljev (nižji nivoji so zahtevnejši za učit).
GLEDE FAKSOV
praviš da ne smeš opravljati izpitov višjih letnikov?
sm 100% da bi velka večina učiteljev pustila opravljati izpit, če bi šel do njega in mu povedal razglo, zakaj bi to želel.
tudi osebno sem že bil v zelo podobnih vodah, vse se je dalo zment brez panike.
da ne smeš delat več faksov naenkrat? lahko jih delaš in imaš vso pravico. zadevi se reče vzporedni študij in je omogočen na vseh faksih.
sicer pa se uveljavlja bolonski proces, ki bo zmeram bolj omogočal opravljanje / izbiranje izpitov na večih fakultetah...
res pa da je s tem bolonskim procesom prišlo v navado ta "obvezna prisotnost". osebno sm ful proti, ker sm osebno faks naredu zgolj z učenjem iz zapiskov. ampak ok, zdej so pač kreditne točke, in vsak predmet je vredn tolk kreditnih točk, glede na to, kok povprečen študent porabi časa, da izpit naredi. in tu notri je upoštevana tudi prisotnost. sam ok, kokr sm povedu, meni je mimo.
čeprav spet - če se zmeniš s profesorjem, sem 100% da se da z večino profesorji zment, da ti ni treba hodit, če si pač dovolj prepričan, da si spodoben opraviti izpit z veliko oceno.
kar se pa spisov tiče.. zadeva niti ni tako subjektivna kokr si misliš. slavisti so izšolani strokovnjaki in majo za vsak spis dodelan kriterij, kako se zadeva ocenjuje (točkuje). res da določen odstotek tudi zavisi od učitelja, ampak če pogledaš npr. na maturi.. spid vedno ocenjujeta 2 (ali 3) učitelji, in se redko zgodi, da se oceni bistveno razlikujeta. v primeru, da se razlikujeta, gre esej na dodaten pregeld. skratka, zadeva ima točno določen kriterij, in po tem kriteruju oceno.
no toliko o tem. aha,.. še to...
problem šolstva pa ni zgolj šolstvo... spremenili so se otroci, k si vedno več upajo, vedno več izgredov majo, vedno hitrejš odraščajo... kar je posledica današnje kulture in socializacije.
učitelj mora zdej kar naenkrat v piko obvladat celotno snov, vse mogoče učne teorije (k ih obstaja miljon) iz njih izbrat najbolšo (kar je itak nemogoče), more upoštevat vse možne osebnosti otrok, stopnje razvoja, pamet, delovne navade, drugačnosti,... poleg tega se otrokom v večini primerov jebe za šolo, in so zadovolni, če lohk učitelja jebejo v glavo. učitelj tako rata tud vzojitelj, moralist, kaznovalec,... četud maš avtoriteto in znaš kolikor se pač da motivirat otroke, večina tistih otrok, ki bi rabli "drugačno" obravnavo snovi, itak ne ponavad ne sledijo razlagi,...
skratka, idealni učitelj more met 1000 lasnosti in 1000 obveznosti, konec koncev je pa učitelj le človek z vsemi svojimi napakami in mejami kaj zmore in kaj ne. tako je tudi prav. vsak otrok se bo naučil, če bo le hotel in bo dost sposoben.
se strinjam da naš učni sistem ni popoln.. ampak vsako stvar k izbolšaš v eni smeri, se ta izbolšava izkaže kot negativna v drugi smeri... tako da popolnega šolskega sistema nikol ne bo.. in to predvsem zaradi razlik med ljudmi... eni se znajo napiflat, eni znajo razmišljat, eni do leni pa pametni, eni so delovni pa neumni, eni so leni pa neumni,... skratka sto ljudi sto čudi. idealnega sistema ni.
zdej pa sam odgovarjam na stvari, k so mi najbolj izstopale...
ubistvu so. vsak pedagog se je moral naučit različnih tipov ljudi (čudni tip/motorični tip/slušni tip/vizualni tip),.. in kokrtok dober pedagog more upoštevat vse tri tipe (se prav, da razpolaga z različnimi didaktičnimi mediji in stili)... to večina učiteljev tudi počne, a zadeva poteka spontano, da se mi (učenci) tega niti ne zavedamo.v tem sistemu podajanja snovi, niso upoštevane različne osebnosti otrok.
tudi z nivojskim poukom so upoštevana različne osebnosti otrok. za vsak nivo je prilagojen tudi učni načrt, ki na različne načine tudi ponazori snov, glede na sposobnost skupine.
NIVOJSKI POUK
osebno sem proti nivijskemu pouki, ampak kot je moja hipoteza na začetku "idelanega sistema ni".... dejstvo je, da ima nivojski pouk tudi pluse.
praviš da se učenec v tem obdobju še išče?
tudi tukaj zna nivojski pouk pozitivno vplivat. osebnostna rast v tem obdobju je močno povezana s samopodobo otroka. otrok, k cele dneve presedi pri v razredu, npr. pri matematiki, in se mu sanja ne o čem se gre in vid kako vsi drugi okol njega razturajo, piše vedno najslabš v razredu... to se dogaja z dneva v dan, otrok si zgradi totalno slabo samopodobo, ki mu lahko ostane celo življenje,.. precej drugač je v nivojskih skupšinah,... snov je lažja, in manj jo je, tako da jo lahko učitelji bolj temeljito obdelajo, in da tud temu otroku postane jasna, in piše pač tisto svojo pozitivno skupaj z ostalim razredom... zadeva dolgoročno bolj vpliva na otroka.
am... to si pa čist falil, da dajo slabše učitelje v nižje nivojo. iz osebnih izkušnjah povem, da je zadeva ravno obrana. na vseh šolah se trudijo dat čim bolše učitelje v nižje nivoje.. iz preprostega razloga: višji nivoji ne rabijo dobrih učiteljev, ker so učenci sposobni tud sami pogruntat zadeve, k jih učitelj ni sposoben. je pa res, da se učitelji ponavadi ciklajo med nivoji, ker ne bi blo pošteno do učiteljev (nižji nivoji so zahtevnejši za učit).
GLEDE FAKSOV
praviš da ne smeš opravljati izpitov višjih letnikov?
sm 100% da bi velka večina učiteljev pustila opravljati izpit, če bi šel do njega in mu povedal razglo, zakaj bi to želel.
tudi osebno sem že bil v zelo podobnih vodah, vse se je dalo zment brez panike.
da ne smeš delat več faksov naenkrat? lahko jih delaš in imaš vso pravico. zadevi se reče vzporedni študij in je omogočen na vseh faksih.
sicer pa se uveljavlja bolonski proces, ki bo zmeram bolj omogočal opravljanje / izbiranje izpitov na večih fakultetah...
res pa da je s tem bolonskim procesom prišlo v navado ta "obvezna prisotnost". osebno sm ful proti, ker sm osebno faks naredu zgolj z učenjem iz zapiskov. ampak ok, zdej so pač kreditne točke, in vsak predmet je vredn tolk kreditnih točk, glede na to, kok povprečen študent porabi časa, da izpit naredi. in tu notri je upoštevana tudi prisotnost. sam ok, kokr sm povedu, meni je mimo.
čeprav spet - če se zmeniš s profesorjem, sem 100% da se da z večino profesorji zment, da ti ni treba hodit, če si pač dovolj prepričan, da si spodoben opraviti izpit z veliko oceno.
kar se pa spisov tiče.. zadeva niti ni tako subjektivna kokr si misliš. slavisti so izšolani strokovnjaki in majo za vsak spis dodelan kriterij, kako se zadeva ocenjuje (točkuje). res da določen odstotek tudi zavisi od učitelja, ampak če pogledaš npr. na maturi.. spid vedno ocenjujeta 2 (ali 3) učitelji, in se redko zgodi, da se oceni bistveno razlikujeta. v primeru, da se razlikujeta, gre esej na dodaten pregeld. skratka, zadeva ima točno določen kriterij, in po tem kriteruju oceno.
no toliko o tem. aha,.. še to...
problem šolstva pa ni zgolj šolstvo... spremenili so se otroci, k si vedno več upajo, vedno več izgredov majo, vedno hitrejš odraščajo... kar je posledica današnje kulture in socializacije.
učitelj mora zdej kar naenkrat v piko obvladat celotno snov, vse mogoče učne teorije (k ih obstaja miljon) iz njih izbrat najbolšo (kar je itak nemogoče), more upoštevat vse možne osebnosti otrok, stopnje razvoja, pamet, delovne navade, drugačnosti,... poleg tega se otrokom v večini primerov jebe za šolo, in so zadovolni, če lohk učitelja jebejo v glavo. učitelj tako rata tud vzojitelj, moralist, kaznovalec,... četud maš avtoriteto in znaš kolikor se pač da motivirat otroke, večina tistih otrok, ki bi rabli "drugačno" obravnavo snovi, itak ne ponavad ne sledijo razlagi,...
skratka, idealni učitelj more met 1000 lasnosti in 1000 obveznosti, konec koncev je pa učitelj le človek z vsemi svojimi napakami in mejami kaj zmore in kaj ne. tako je tudi prav. vsak otrok se bo naučil, če bo le hotel in bo dost sposoben.
GJ napisal/-a:Upsss.. pa res dva dr. Jureta Zupana.shrink napisal/-a:Eno zmoto (glede oseb) je že popravil Marjan, sam pa bom še drugo:
Če je govora o izobraževanju otrok in mladostnikov (torej o osnovni in srednji šoli) je pravi naslov minister za šolstvo (poleg ostalega) dr. Zver in NE minister za visoko šolstvo (poleg ostalega) dr. Zupan.
Se opravičujem!
Ja to je res kot praviš shrink ampak naslov teme je 'Naj bo učenje'.
Seveda, vendar je genion večino posta (če ne že cel post z izjemo nekaj povedi) govoril o problemih izobraževanja na osnovnošolskem in srednješolskem nivoju, za kar je kompetenten minister za šolstvo Zver. Minister Zupan je kompetenten zgolj za visoko šolstvo. Sicer je res, da sta pod prejšnjo oblastjo bili področji združeni, toda sedaj je to ločeno (po mojem mnenju je to slabo, saj nastaja med področji še večji prepad).
Se strinjam. Celo podpiram to, da bi matematiko učili na enaki stopnji zahtevnosti na vseh srednjih šolah in faksih (le na študiju matematike, bi lahko imeli zahtevnejšeStrinjam se da je nujno da se otroke uči povezovalno-kreativnega načina razmišljanja, ne zdi pa se mi primerno da bi že v osnovni šoli ločevali otroke in njihove programe glede na njihovo osebnost. Osnovna šola mora dati neko osnovno podlago znanja za naprej, ne more pa pri nekomu zanemarjati recimo matematiko, če mu ta ne leži.
). Mislim da je znanje matematike in razumevanje le te pomembno.
Zato sem tudi omenil vpliv družbe na izobraževanje.Kolikor vidim, se večina učencev noče učiti, noče spuščati v 'čudoviti svet znanja'. Šole so postala bojišča, kraj bitke med učitelji (ki morajo slediti planom idiotom v pisarnah daleč od šol) in učenci, ki jim šola predstavlja največjo oviro.
Ne iščem popolnega, samo boljšega. Kar se pa ne sliši več tako težko.tako da popolnega šolskega sistema nikol ne bo.. in to predvsem zaradi razlik med ljudmi...
Vsi znamo razmišljat. Lažje bi bilo, če bi nas naučili logičnega razmišljanja že od malega - matematika bi bila dosti lažja.eni se znajo napiflat, eni znajo razmišljat
Vsakega se da navdušiti nad učno snovjo - ne samo iz strani učitelja, ampak kot je bilo v zgornjih postih že rečeno, tudi s strani staršev.
Potem morda veš, da nekateri... Ne bom drugače povedal. Skoraj ni človeka, ki mu nebi bilo težko sedeti za nezanimivo klopjo z dneva v dan in buliti v zeleno, kasneje morda še kakšno belo tablo. Jaz osebno nisem ničesar povlekel iz predavanj, ker mi je bilo sedeti za klopjo le pretežko, medtem ko je skozi okno učilnice sijalo sonce in vabilo na travnik, ali je padal sneg in namesto sankanja sem sedel notri in poslušal o +ih in -sih, o Prešernu, pa o tem zakaj ima H2O tisto 2jko vmes,...ubistvu so. vsak pedagog se je moral naučit različnih tipov ljudi (čudni tip/motorični tip/slušni tip/vizualni tip),.. in kokrtok dober pedagog more upoštevat vse tri tipe (se prav, da razpolaga z različnimi didaktičnimi mediji in stili)... to večina učiteljev tudi počne, a zadeva poteka spontano, da se mi (učenci) tega niti ne zavedamo.
Dejstvo? Plusi? Kateri, kje? Se pogovarjava o nivojskem pouku? Si ga doživel morda na lastni koži?dejstvo je, da ima nivojski pouk tudi pluse.
Moje izkušnje in tistih s katerimi sem si delil razred so drugačne. Snov ni pretežka za normalnega otroka. Snov je neverjetno lahka tako v osnovni, kot srednji šoli in tudi na faksu. Edino kar je potrebno je pravilna razlaga, pravi primer, predhodno znanje in razumevanje prejšnih snovi in vsa stvar je simpl. Npr. vprašaj enega srednješolca(ne odličnjaka), če ti zna obrazložiti kaj je sila in kako deluje. Me zanima kakšen bo odgovor. To je tista stvar, ki te stalno spremlja pri fiziki in jo je dobro vedet, predno nadaljuješ z učenjem. Ali mogoče mu postavi enostavno enačbo z ulomki in ga prosi naj jo razreši in opazuj kaj bo počel, ko bo krajšal ulomke na obeh straneh (nič razumevanja, le naučenost, kaj mora narediti in nikjer zakaj je temu tako).tudi tukaj zna nivojski pouk pozitivno vplivat. osebnostna rast v tem obdobju je močno povezana s samopodobo otroka. otrok, k cele dneve presedi pri v razredu, npr. pri matematiki, in se mu sanja ne o čem se gre in vid kako vsi drugi okol njega razturajo, piše vedno najslabš v razredu... to se dogaja z dneva v dan, otrok si zgradi totalno slabo samopodobo, ki mu lahko ostane celo življenje,.. precej drugač je v nivojskih skupšinah,... snov je lažja, in manj jo je, tako da jo lahko učitelji bolj temeljito obdelajo, in da tud temu otroku postane jasna, in piše pač tisto svojo pozitivno skupaj z ostalim razredom... zadeva dolgoročno bolj vpliva na otroka.
Ponovno so osebne izkušnje drugačne.am... to si pa čist falil, da dajo slabše učitelje v nižje nivojo. iz osebnih izkušnjah povem, da je zadeva ravno obrana. na vseh šolah se trudijo dat čim bolše učitelje v nižje nivoje.. iz preprostega razloga: višji nivoji ne rabijo dobrih učiteljev, ker so učenci sposobni tud sami pogruntat zadeve, k jih učitelj ni sposoben. je pa res, da se učitelji ponavadi ciklajo med nivoji, ker ne bi blo pošteno do učiteljev (nižji nivoji so zahtevnejši za učit).
Lahko da je smola na moji strani.
Ja res je, sem se pozanimal. Moja zmota.da ne smeš delat več faksov naenkrat? lahko jih delaš in imaš vso pravico. zadevi se reče vzporedni študij in je omogočen na vseh faksih.
Ocenjevanja spisov na maturi nisem kritiziral. Kritika gre samo na način kako si razlagamo določena literarna dela. Vem ,da so strokovnjaki, ki jim gre za zaupati in da zadenejo bistvo sporočila. Ampak kako so lahko različna bistva(kar se učimo v šoli in tisto kar človek prebere v spremni besedi knige), ko gre za istega avtorja in njegova dela.ampak če pogledaš npr. na maturi.. spid vedno ocenjujeta 2 (ali 3) učitelji
Poleg avtoritete potrebuješ voljo do razlaganja te učne snovi, ki jo predavaš! Verjemi, veliko več bo zanimanja in skoraj nič izgredov.četud maš avtoriteto in znaš kolikor se pač da motivirat otroke, večina tistih otrok, ki bi rabli "drugačno" obravnavo snovi, itak ne ponavad ne sledijo razlagi,...
Vsi ti otroci, ki so končali vrtec in so šli v šolo, so se naučili govoriti, hoditi, voziti kolo, plavati, brati,... Volja do učenja je prirojena vsakemu človeku. Če ni sposoben je druga stvar, a še vedno se rad uči, ampak le tisto kar je zabavno. Druga polovica možganov, tista ki je bolj heh, umetniška, potrebuje navdih za pomnenje.vsak otrok se bo naučil, če bo le hotel in bo dost sposoben
NIKKI, če bomo samo molili in delali, bomo še vedno imeli to kar je danes okoli nas. Koliko jih lahko dejansko trdi, da so zadovoljni z svojim polnim življenjem in da je točno takšno, kot so si ga vedno želeli. Hej, saj je za nas že prepozno. Ampak tisti mali bačeki, ki capljajo po naših stopinjah - dali jim bomo beton in skrb za vdrževanje zmernega podnebja in veliko srčnih kapi starejših, ko se bodo temperature poleti dvigale preko vseh meja. Pa tudi pitne vode ne rabijo, saj komaj še pomnimo kako je zgledala.
Saj je ni potrebno uvajati. Samo poglej srednješolce. Od punkerjev, pa do Barbik in Kenov. Vsi se iščejo, le podporo potrebujejo. Poleg tega bi morali podpirati mnenja mladih in jih ne zatirati pri osebnem izražanju. Ponovno, pri vsem igra veliko vlogo starševstvo in družba.Kako bi ti uvedel spoznavanje lastne osebnosti?
Zakaj sem se vpiknil v izobraževanje mladih?
Zdi se mi da bi bil tu dober začetek, ki bi pripomogel k izboljšanju celotne družbe. Učiti, kako je imeti nekoga rad. Ampak sprva moreš vzljubiti sebe. Naučiti, da ni treba pohoditi človeka, da bi sam lahko imel boljše življenje. Naučiti ljudi razmišljanja z savojo glavo, da se bodo lažje obranili škodoželjnih vplivov. Za to pa je potrebno zadosti znanja, razgledanosti, sočutja. Naučiti, da se tudi brez novega avtomobila, lahko odpravi na izlet z družino, prijatelji.
Skratka, potrebno je spremeniti razmišljanje družbe. To pa je mogoče le če se začne pri najmlajših, saj smo starejši že preveč trmasti in samosvoji in sploh brez višjih vrednot.