Ste vedeli...
-
- Prispevkov: 2842
- Pridružen: 16.8.2004 19:41
Ste vedeli...
Imam preveč časa, zato sem po golem naključju prebiral slovenski pravopis. Na svoje začudenje sem ugotovil sledeče. V prvem poglavju (pravila) pod 16 paragrafom piše, da je črta v ulomku ulomčna črta in ne ulomkova črta, kot sem vedno mislil. V slovarskem delu pa piše, da je ulomkova kvečjemu ulomkova vrednost. Če še vedno uporabljate kakšen neustrezen izraz, ga hitro pozabite. Slavisti so namreč vrgli kocko.
- David Fabijan
- Prispevkov: 23
- Pridružen: 22.8.2005 13:29
- Kontakt:
-
- Prispevkov: 2842
- Pridružen: 16.8.2004 19:41
Našel stilno napako. V paragrafu 1021 se igrajo s kraticami, formulami in simboli. Dogovorjeno je, ne samo pri nas, ampak v skoraj vsej strokovni lit., ki sem jo bral, da se označbe za količine in kemijske simbole ter formule piše poševno (B, I, m...), označbe za enote pa pokončno. No, oni vse pišejo poševno. Morda, ker niso znali v Wordu (očitno so to tam pisali) nastaviti na Normal pri fontu, ali pa ponovno uveljavljajo svoj veto na zapis.
- David Fabijan
- Prispevkov: 23
- Pridružen: 22.8.2005 13:29
- Kontakt:
-
- Prispevkov: 2842
- Pridružen: 16.8.2004 19:41
- David Fabijan
- Prispevkov: 23
- Pridružen: 22.8.2005 13:29
- Kontakt:
A to je nekaj podobnega kot slavni brložiti .stopniščiti
Mogoče bi imel več sreče v SSKJ.
PS: Ne tudi v internetni verziji SSKJ je ni.
PPS: A to naj bi pomenilo delati stopnišče
- David Fabijan
- Prispevkov: 23
- Pridružen: 22.8.2005 13:29
- Kontakt:
No tale je sicer angleški ampak kolikor vem je verjetno edini slovar na svetu, ki bi lahko poznal besedo za hojo po stopnicah (še poisebej pa za hojo po stopnicah navzgor).
-
- Prispevkov: 56
- Pridružen: 2.12.2005 14:43
Hm. Nenavadno. Korpus slovenskega jezika http://bos.zrc-sazu.si/s_beseda.html pa ulomčna sploh še ne pozna, pa čeprav se v njem najde marsikaj! Očitno ni prav pogosto v uporabi... no, saj tudi ulomkovo črto najdemo samo dvakrat!
-
- Prispevkov: 2842
- Pridružen: 16.8.2004 19:41
Re: Ste vedeli...
V internetni verziji SSKJ (http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name ... omkov&hs=1) je moč najti obe gesli:
7. ulómčen -čna -o prid. (ọ̑) mat. ulomkov: ulomčna črta ♪
8. ulómkov -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na ulomek: ulomkova vrednost / ulomkova črta vodoravna ali poševna črta, ki loči števec in imenovalec ♪
Iz definicije (pojasnila) gesla "ulomčen" gre razbrati, da sta "ulomčen" in "ulomkov" sopomenki, zato je upravičena raba obeh oblik. Seveda je povsem odveč pripomniti, katera oblika je bolj pogosto v rabi. Dokler ene od oblik (katerekoli) ne prepovejo za knjižno rabo, sta dopustni obe. Pa tudi prepoved ne bi kaj dosti zalegla za tiste, pri katerih se besede ukoreninijo. Tako se npr. še vedno veselo uporablja "zaključek", katerega je za knjižno rabo že pred desetletji nadomestil "sklep". Tudi matematična terminologija na to ni imuna. Ko sem bil osnovnošolec, mi je oče npr. pravil, da se je on učil o "relativnih" in ne o "racionalnih" številih. Če koga iz mlajših generacij (kamor sodim tudi sam) povprašaš o tem, le debelo gleda! Mogoče bo tako čez čas za "ulomkovo" črto.
BTW: Če se ne motim, nad terminologijo posameznih ved bdijo t.i. terminološke sekcije znotraj SAZU. Za pričakovati je torej, da gre pri predpisovanju rabe terminov za konsenz med strokovnjaki dotičnega področja in jezikoslovci. Zanimivo bi bilo o tem vprašati matematike, ki bdijo nad svojo terminologijo:
http://haka.fmf.uni-lj.si/terminologija/
7. ulómčen -čna -o prid. (ọ̑) mat. ulomkov: ulomčna črta ♪
8. ulómkov -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na ulomek: ulomkova vrednost / ulomkova črta vodoravna ali poševna črta, ki loči števec in imenovalec ♪
Iz definicije (pojasnila) gesla "ulomčen" gre razbrati, da sta "ulomčen" in "ulomkov" sopomenki, zato je upravičena raba obeh oblik. Seveda je povsem odveč pripomniti, katera oblika je bolj pogosto v rabi. Dokler ene od oblik (katerekoli) ne prepovejo za knjižno rabo, sta dopustni obe. Pa tudi prepoved ne bi kaj dosti zalegla za tiste, pri katerih se besede ukoreninijo. Tako se npr. še vedno veselo uporablja "zaključek", katerega je za knjižno rabo že pred desetletji nadomestil "sklep". Tudi matematična terminologija na to ni imuna. Ko sem bil osnovnošolec, mi je oče npr. pravil, da se je on učil o "relativnih" in ne o "racionalnih" številih. Če koga iz mlajših generacij (kamor sodim tudi sam) povprašaš o tem, le debelo gleda! Mogoče bo tako čez čas za "ulomkovo" črto.
BTW: Če se ne motim, nad terminologijo posameznih ved bdijo t.i. terminološke sekcije znotraj SAZU. Za pričakovati je torej, da gre pri predpisovanju rabe terminov za konsenz med strokovnjaki dotičnega področja in jezikoslovci. Zanimivo bi bilo o tem vprašati matematike, ki bdijo nad svojo terminologijo:
http://haka.fmf.uni-lj.si/terminologija/
-
- Prispevkov: 2842
- Pridružen: 16.8.2004 19:41
Prav res. Nedavno brskanje je ravno to pokazalo.Shrink napisal/-a:Iz definicije (pojasnila) gesla "ulomčen" gre razbrati, da sta "ulomčen" in "ulomkov" sopomenki, zato je upravičena raba obeh oblik.
Toda moti me, ker v prvem delu slovnice definirajo simbole za matematične operacije in strukture (+, -, x, koren, potenca, ulomek). V nos mi je šlo to, da podajo črto v ulomku kot ulomčno črto, a pri znaku (-) rečejo, da je to minus ali manj. Kot vem je potrebno jemati slovnico do besede natančno. Zakaj potem ne napišejo obeh možnih izrazov za ulomčno črto (kot pri minusu)? Če enega ni, potem si bo nerazgledan bralec tolmačil, da je to enopomenska beseda (celo strokovni termin), ki se mu reče ulomčna črta in bo, kot jaz sedaj, po časopisih blatil ali matematike, ker mu niso povedali, da se zadevi reče ulomčna črta, ali pa slaviste, ker mu niso povedali še drugega splošno sprejetega izraza za isto stvar. V ozadju sta pa dve močni struji, ki sta očitno sicer našli kompromis z obema izrazoma, toda slovnica je preponosna, da bi vsaj kot alternativo pisala ulomkova črta, ma-fijcem pa se zdi butasto pisati ulomčna črta. Kot se vedno zgodi, bodo zadnjo rekli jezikoslovci in bognedaj, da bi se pojavil kakšen bolj "slovnično razgledan" matematik, ki bo videl v novem izrazu nepotrebno lepotičenje tradicionalnih besed, ki jih gotovo niso skovali slavisti z branjem tuje strokovne literature, ampak kakšen Robida, ki je hotel pred kakšnim stoletjem naučiti šolarčke, bodoče slaviste, računanja z ulomki. Saj, saj, marsikaj se spreminja. Včasih sem se učil o kakovostnih pridevnikih, danes pa o lastnostnih, pred kakšnimi petimi leti je bila Lorentzova transformacija, danes je Lorentzeva transformacija - en se je usedel za pisalni stroj in napisal brilijanten tekst, v katerem je počistil z vsemi nepravilnostmi jezika sodobne stroke.