zakaj noben ne odgovarja na moja uprašanja

[nekdo]

[Franko]

...in vprašanje je?

[quentaa]

ZELO ENOSTAVEN ODGOVOR:NIMAŠ VPRAŠNJA!!!

[Gost]

ZELO ENOSTAVEN ODGOVOR:NIMAŠ VPRAŠNJA!!!

Narobe ! Ima vprašanje !!

[Franko]

Potem naj ga pa pove.

[uros]

Mislim, da je njegovo vprašanje bilo: Zakaj nihče ne odgovarja na moja vprašanja?

[Roman]

In zdaj bi lahko razpisali nagrado za najboljši odgovor.

[Tadej_]

No, kdo bo prvi odgovarjal?

[Roman]

Tadej, izzivaš? Pa bodi ti prvi. No, zdaj ne moreš več biti.

Ko je avtor zastavljal vprašanje, to res ni bilo smiselno, saj do takrat še ni postavil vprašanja. Šele z njegovo objavo je dobilo (paradoksen) smisel, ko se je pač izkazalo, da se lahko vprašanje nanaša na samega sebe.

Pa še v tem smislu je bilo vprašanje na mestu samo do prvega odgovora, ki je bilo sicer spet vprašanje, o katerem vprašanju namreč teče beseda.

Moj odgovor je torej novo vprašanje: Na katero vprašanje ni nihče odgovoril? Sicer pa, saj veste, kakšen je naslov knjige "Kakšen je naslov knjige?"?

[XJam]

Ali smo tukaj mogoče prilezli do Russlovega paradoksa? Nekdo postavlja vsa tista vprašanja tistim, ki jih ne odgovarjajo sami. Kdo postavlja vprašanja njemu? Verjetno sem se zapletel.

Ali je kakšna razlika, če bi vprašal: zakaj nihče ne odgovarja na neskončno mojih vprašanj? Ali je sploh moč dobiti odgovore na 'toliko' vprašanj? Mogoče, če osebo, ki ne obstaja (nihče) spremenimo v neskončno gostov Hilbertovega seminarja o neštevnem. Verjetno ne, samo čakali bi Godota, dan za dnem.

It's a Natural Mystic flowing in the air
Many more will have to suffer,
Many more will have to die,
Do not ask me why. [Robert Nesta Marley]