Dilema pri izbiri študija !!!!

Zanima me...
ZdravaPamet
Prispevkov: 2842
Pridružen: 16.8.2004 19:41

Odgovor Napisal/-a ZdravaPamet »

Sicer pa, ZdravaPamet, jaz sem bil že v prvem letniku, pred letom pa pol, prepričan, kaj bom študiral. Danes sem še samo bolj odločen. Moram pa reči, da s(m)o ljudje, ki vedo, kaj želijo študirati tako trdno, redki.
A?
Če si vseskozi zainteresiran za isto smer, je to prav lepo. Moja izkušnja pa je bila kar vihrava. Pa jo bom opisal, da ne bom samo razdiral praznih oziroma presajal komarjev. Hodil sem na tehniško gimnazijo, ker sem poleg splošnih predmetov poslušal tudi elektrotehniko, elektroniko, praktične predmete in računalništvo. Zanjo sem se odločil, ker se nisem hotel odpovedati razni psihologiji, umetnosti, srednješolski matematiki itd., pa tudi zato, ker me ni privlačila tehniška lobotomija, ki so jo izvajali na nekaterih strokovnih srednjih šolah, ki so me zanimale (sodil sem po učnem programu in učbenikih ter zapiskih kolegov, ki so že bili vpisani).
Ampak na koncu sem se zaljubil v fiziko, ne v elektrotehniko, za katero sem se sprva ogrel. Resda je oboje naravoslovje, ni pa eno in isto. Danes se fizkam z veliko večjim veseljem, kot sem kdajkoli štromal naokoli.
Vzroki za tak izid? V prvi vrsti, kot sem že omenil, sem nasprotoval miselnosti in praksi po strokovnih šolah in fakultetah (so določene izjeme na FE). V ospredju so imeli lomastenje z neimenovanimi mat. izreki in teorijami brez utemeljitev, izpeljav, dokazov; iskali so fizikalne argumentacije prosto po Prešernu, z logičnim premislekom, kot temu pravijo; in vse to se jim je zdelo "strokovno". Manjšo dozo tega leka sem prejel tudi v tehniški gimnaziji pri predmetu Laboratorijske vaje, kjer je bil električni potencial definiran kot "težnja elektronov, da bežijo vsak k sebi", ampak vseskozi sem obdržal zelo fizikalno in matematično držo, saj sem raje, že v srednji šoli, študiral malo bolj zahtevno matematiko in fiziko, kot pa da bi se "učil" štromarskih resnic. Drugi faktor, ki me je motiviral za fiziko, je bil moj profesor fizike, v bistvu kar cel kolektiv profesorjev fizike. Ti niso bili kaj preveč priljubljeni med drugimi profesorji, na primer slovenščine, zato sem z veliko slastjo hodil k njim na pogovore o fiziki in takoj, ko se je pojavila priložnost pri slovenščini, razpredal, kako se jezikoslovci motijo pri obravnavi jezika, slovnice in na splošno svoje "znanosti". Slišal sem tudi veliko fizikalnega humorja, kako "luštno" je lahko pri študiju fizike in kako prismuknjen je lahko svet, če ga fizik prav pogleda.
V bistvu sem se tekom srednje šole temeljito spremenil, šele zdajle vidim. O denarju, službi, delu nisem prav nič razmišljal, tudi po maturi ne. No, take so moje izkušnje iz srednje šole.
Kako pa zgleda študij fizike? Zame je, razen določenih šibkih točk, uresničena želja. Mislim, da smo na forumu že enkrat razpravljali o tem.

black angel
Prispevkov: 16
Pridružen: 14.8.2007 22:13
Kraj: Ljubljana

Odgovor Napisal/-a black angel »

sj sem razmišljala že o drugih poklicih pa me niti niso najbolj pritegnili...ampak saj imam še štiri leta časa za izbiro.... :wink:

edina stvar zaradi katere sem prepričana da bi se odločila drugače pa je moje znanje matematike in fizike... predvsem zaradi izostanka v šoli-ki ga ni bilo malo- mi matematika ne gre najbolje in posledično tudi fizika ne. se lahko pohvalim da sem v geometriji odlična..jah potem se pa že konča...verjetno mi ni treba omenjati da mi je pri fiziki šlo le poglavje o astronomiji :lol:

geometrija in astronomija...a imata sploh kaj skupnega!!!? :D

Rokerda
Prispevkov: 799
Pridružen: 11.11.2006 16:18

Odgovor Napisal/-a Rokerda »

ZdravaPamet napisal/-a:Hodil sem na tehniško gimnazijo,...
A smem prašat na kero? V NM ali v Kranju (saj je v Kranju, ne?)? Tudi sam hodim na tehniško gimnazijo, v NM.

@black angel
Če ti gre matematika slabše samo zaradi izostanka, ne skrbi. Vse se da nadomestiti. Itak pa je prvi letnik neke vrste ponovitev OŠ. Drugi letniki so pa večino čista nova snov (a temeljijo na prvem letniku). Pa tudi ne imeti matematike in fizike kot nekaj, kar je nuja (ne vem, kako ju ti doživljaš). Jaz v OŠ nisem maral fizike, tudi v začetku SŠ ne. A ko sem se sprostil in dal fiziki možnost, sem se skoraj zaljubil vanjo.
Fora pa je tudi, da imaš še čas. V srednji šoli boš spoznala toliko novih stvari, ki bi te lahko zanimale pa jih še ne poznaš. Počasi in z užitkom ;)

Aja, na katero šolo pa greš? Na čem ima šola poudarek? Ali je pač neke vrsta splošna gimnazija?

black angel
Prispevkov: 16
Pridružen: 14.8.2007 22:13
Kraj: Ljubljana

Odgovor Napisal/-a black angel »

grem na klasično gimnazijo (Šentvid) ker se mi enostavno ni zdelo pametno v šolo ki ima že določeno smer saj imaš tako veliko manj možnosti da si premisliš...
ima pa šola-če imam prav-lasten observatorij... :D

glede fizike in matematike pa... poskušam ju čimbolj vzljubiti pa priznam da mi do zdej ni ravno uspevalo :? ker ko zamudiš eno ali dve temi ju moras predelati istočasno pa že čimbolj razumati tekočo snov. in ko se ti to nekajkrat ponovi si že v prevelikem zaostanku.

in verjemi da ni ravno veliko osnovnošolcev/srednješolcev ki med poletnimi počitnicami berejo matematične ali fizikalne knjige :D (kot sem letos poskušala sama) :D

Rokerda
Prispevkov: 799
Pridružen: 11.11.2006 16:18

Odgovor Napisal/-a Rokerda »

black angel napisal/-a:grem na klasično gimnazijo (Šentvid) ker se mi enostavno ni zdelo pametno v šolo ki ima že določeno smer saj imaš tako veliko manj možnosti da si premisliš...
Niti ne, v mojem primeru je samo, da ima zgodovino, biologijo in kemija manj let. Pa en dodaten strokeven predmet, npr. mehanika, elektrotehika,...
Pa tudi če želiš več vedeti o predmetih, ki jih nimaš, si jih izbereš za maturo in potem ti ostanejo. Gimnazija je gimnazija.

black angel napisal/-a:ima pa šola-če imam prav-lasten observatorij... :D
Ja dober razlog za izbiro te šole :D

black angel napisal/-a:glede fizike in matematike pa... poskušam ju čimbolj vzljubiti pa priznam da mi do zdej ni ravno uspevalo :? ker ko zamudiš eno ali dve temi ju moras predelati istočasno pa že čimbolj razumati tekočo snov. in ko se ti to nekajkrat ponovi si že v prevelikem zaostanku.
Ja veliko je tudi odvisno od profesorja. Sam trdim, da je možno čisto vsak predmet vzljubiti, če imaš pravega profesorja.
black angel napisal/-a:in verjemi da ni ravno veliko osnovnošolcev/srednješolcev ki med poletnimi počitnicami berejo matematične ali fizikalne knjige :D (kot sem letos poskušala sama) :D
Ja vem. Tudi moji sošolci me gledajo čudno, ker imam rad fiziko in matematiko. Ter da berem knjige o njih v prostem času. Samo ne smeš se pustiti in s časom to preraste v spoštovanje, saj veš stvari, o katerih se njim niti ne sanja. Vsaj pri meni je tako no.

ZdravaPamet
Prispevkov: 2842
Pridružen: 16.8.2004 19:41

Odgovor Napisal/-a ZdravaPamet »

A smem prašat na kero? V NM ali v Kranju (saj je v Kranju, ne?)? Tudi sam hodim na tehniško gimnazijo, v NM.
Hodil sem na SŠER v Ljubljani.
geometrija in astronomija...a imata sploh kaj skupnega!!!?
Kar precej. Ko se začneš ukvarjati z astronomijo, je veliko geometrije. Računaš razdalje, kote ipd. V astronomiji ni nič manj matematike kot pri ostalih fizikalnih predmetih. Tudi astronomi rešujejo diferencialne enačbe, relativnostno teorijo imajo v malem palcu itd. tako, da algebra (dandanes fizikom dele algebre stlačijo v analizo) in matematična analiza I in II sta obvezna predmeta.

black angel
Prispevkov: 16
Pridružen: 14.8.2007 22:13
Kraj: Ljubljana

Odgovor Napisal/-a black angel »

ja Rokerda je v mojem primeru isto.ker to njih ne zanima in se jim zdi nepotrbno v vseh pogledih me ne jemljejo kot enako sebi...pač se večina (bivših) sošolcev odloča za medicino,pravo, in podobno saj si predstavljajo da bodo tako več "vredni" v primerjavi z ostalimi s čimer se jaz NE strinjam.

bolj pomembno je da delas z uzitkom kot pa da se zjutraj zbudis in pomisliš kako bos spet moral sedeti cel dan v službi in že ob sami misli te doleti glavobol :)

Uporabniški avatar
Aniviller
Prispevkov: 7263
Pridružen: 15.11.2004 18:16

Odgovor Napisal/-a Aniviller »

Na sentvidu je eden boljsih amaterskih observatorijev. Astronomski krozek vodijo studenti fizike, vecinoma bivsi sentviski dijaki (pod vodstvom mentorja Zorkota:), prakticira se pa tudi bolj tehnolosko dovrsene opazovalne metode (velik improvizacije), z odlicnimi rezultati. Dober uvod v morebiten studij astronomije:)

http://www2.arnes.si/~gljsentvid10/

SparkSeeker
Prispevkov: 9
Pridružen: 9.8.2007 13:35

Odgovor Napisal/-a SparkSeeker »

Živjo!
Samo nekaj me zanima. Tale Zorko...a je mogoce tip asistent na fiziki, tak dost mlad. Mene je imel en Zorko vaje pa me malo zanima.

Uporabniški avatar
fogl
Prispevkov: 546
Pridružen: 7.11.2004 20:25
Kraj: Radovljica

Odgovor Napisal/-a fogl »

Pred par tedni, ko je bila pri Čolniku v oddaji večerni gost dr. Marija Strojnik, ki je priznan fizik v ZDA, je rekla, da so leta fizike mimo, da so danes aktualne druge zadeve (nanotehnologija in še nekatere stvari - ne vem več točno katere je rekla).

Uporabniški avatar
shrink
Prispevkov: 14610
Pridružen: 4.9.2004 18:45

Odgovor Napisal/-a shrink »

fogl napisal/-a:Pred par tedni, ko je bila pri Čolniku v oddaji večerni gost dr. Marija Strojnik, ki je priznan fizik v ZDA, je rekla, da so leta fizike mimo, da so danes aktualne druge zadeve (nanotehnologija in še nekatere stvari - ne vem več točno katere je rekla).
No, saj to je že preraslo v splošno prepričanje, ki ga vsi navajajo:

20. st. je bilo obdobje fizike, 21. st. pa bo obdobje biotehnologije.

P.S. Takšnih napovedi nikoli nisem maral, kar so se dostikrat izkazale za napačne. Najbolj eklatantna je bila na prehodu iz 19. v 20 st. bojazen fizikov, da se bodo ukvarjali zgolj še z bolj natančnim merjenjem konstant, ker je veljalo splošno prepričanje, da je bilo v fiziki že vse odkrito...

Maeroc
Prispevkov: 56
Pridružen: 14.1.2005 10:04
Kontakt:

Odgovor Napisal/-a Maeroc »

shrink napisal/-a:Najbolj eklatantna je bila na prehodu iz 19. v 20 st. bojazen fizikov, da se bodo ukvarjali zgolj še z bolj natančnim merjenjem konstant, ker je veljalo splošno prepričanje, da je bilo v fiziki že vse odkrito...
Ali ne velja podobno mnenje tudi danes, če sodim po ugotovitvah v temah o nezemljanih ipd. :lol:?
Zdaj pa resno - mislim, da fizika še ni mimo, saj morajo fiziki odkriti še kar nekaj stvari (npr. dokazati nekatere delce, raziskovati kvantno mehaniko, temno snov ... stvari, ki še niso kristalno jasne). Mislim, da gre kvečjemu za to, da bo biotehnologija bolj v središču pozornosti (ker je novejša in ker jo želijo uvajati v splošno uporabo - npr. GSO), kar pa sploh ne pomeni, da bodo fiziki in ostali znanstveniki delali kaj manj.

Uporabniški avatar
shrink
Prispevkov: 14610
Pridružen: 4.9.2004 18:45

Odgovor Napisal/-a shrink »

Maeroc napisal/-a:
shrink napisal/-a:Najbolj eklatantna je bila na prehodu iz 19. v 20 st. bojazen fizikov, da se bodo ukvarjali zgolj še z bolj natančnim merjenjem konstant, ker je veljalo splošno prepričanje, da je bilo v fiziki že vse odkrito...
Ali ne velja podobno mnenje tudi danes, če sodim po ugotovitvah v temah o nezemljanih ipd. :lol:?
Če ciljaš na fantastične tehnologije (npr. pogoni z nadsvetlobno hitrostjo), ki naj bi jih premogli nezemljani, da bi lahko potovali do nas in od nas in za katere današnja fizika meni, da so neizvedljive, potem to ni najbolj primerljivo z mnenji pred 100 leti.
Zdaj pa resno - mislim, da fizika še ni mimo, saj morajo fiziki odkriti še kar nekaj stvari (npr. dokazati nekatere delce, raziskovati kvantno mehaniko, temno snov ... stvari, ki še niso kristalno jasne). Mislim, da gre kvečjemu za to, da bo biotehnologija bolj v središču pozornosti (ker je novejša in ker jo želijo uvajati v splošno uporabo - npr. GSO), kar pa sploh ne pomeni, da bodo fiziki in ostali znanstveniki delali kaj manj.
Fiziki (in znanosti) ni zmanjkalo vprašanj, na katera mora odgovoriti, in jih tudi zlepa ne bo, saj nova odkritja zmeraj porajajo nova vprašanja. Toda bistvo ni v tem, ampak drugje - kot tudi sam delno ugotavljaš: Splošno prepričanje je, da fizika ne bo več toliko "mainstream" znanost kot v prejšnjem stoletju in da bo ta vloga pripadala biotehnološkim vejam znanosti. To pa lahko pomeni, da se bo manj vlagalo v raziskave v fiziki in na drugih področjih, kar bo imelo za posledico manj plačanega dela/projektov. V bistvu bi se lahko ravno zgodilo to, da bodo znanstveniki na teh področjih manj delali, ampak ne v smislu, da bodo obstoječi kadri manj produktivni, temveč v smislu, da bo zaradi usahnjenih financ vedno manj novih kadrov/mladih znanstvenikov, ki bi delo svojih predhodnikov nadaljevali v takšni meri kot do sedaj.

Odgovori