Rock napisal/-a:Se strinjam, da vejica pomeni v konkretnem primeru "ali"....
Protislovna sta si naslednja stavka: "Enak ni identičen" in "Dve reči sta lahko enaki in identični". Torej samo v primeru, če vejico razumeš kot "in". Ker pa vejica v tem primeru pomeni "ali", kar je jasno videti iz stavka v celoti, ni protislovja.
...
V logiki je trditev "a ali ne-a" najbolj preprosta tavtologija, "a in ne-a" pa najbolj osnovna kontradikcija.
In prav zato sta si stavka protislovna:
Ob dani predpostavki "Enak ni identičen" je potem nastopila v bistvu naslednja trditev:
Dve reči sta lahko enaki ali identični.
Toda, če reč ni identična (kar je ena od možnosti iz druge premise: reč je enaka, enak pa ni identičen, torej reč ni identična), potem ne more hkrati veljati, da je identična.
Če je kaj humorističnega na tem forumu, so tvoja logična izvajanja.
A si razumel Romanovo razlago, ali morda potrebuješ dodatne podnapise? (drugič)
1. Pokazal si, da se ti o logiki ne sanja (Ne poznaš niti osnovnih konstruktov propozicijske logike).Rock napisal/-a:Gre za kršitev temeljnega načela logike, načela protislovja.
2. Dokazal si, da nisi sposoben logičnega razumevanja preprostih izjav (povsem preprosto izjavo namreč dojemaš na zelo izrojen način).
3. Tvoje razpredanje, da so kršena osnovna načela logika je zato vnebovpijoča neumnost.
To ni res.Rock napisal/-a:In logika je samo ena, tista, ki izvira iz časov izpred mnogo stoletij: formalna, "Aristotelova logika".
1. Aristotelovo delo je kvečjemu eno od najstarejših ohranjenih del na področju logike, še zdaleč pa ne prvo. Indijski in kitajski filozofi so o logiki razmišljali daleč pred njim.
2. Aristotelova logika je imela res največji vpliv na razvoj logike v zahodnem svetu, ampak to še zdaleč ne pomeni, da je današnja logika taka, kot v njegovih časih. Današnja (predvsem matematična) logika ima z Aristotelovo bolj malo skupnega, Aristotelova formulacija pa je v primerjavi z modernimi askiomatičnimi formulacijami kot šolsko spisje v primerjavi z leposlovjem. Proučevanje Aristotelove logike ima dandanes zgolj še zgodovinski ali pedagoški interes (http://en.wikipedia.org/wiki/Aristoteli ... #Influence):
Since the logical innovations of the 19th century, particularly the formulation of modern predicate logic, Aristotelian logic is mainly studied out of historical interest. There is, however, a mostly pedagogical interest in term logic deriving from its close structure to the actual forms of reasoning encountered in natural language.
Nesmisel. Logika je samo ena, različne so zgolj formulacije ("druge logike" torej ne obstajajo). Aristotelova formulacija je recimo - kot že rečeno - zelo primitivna v primerjavi z modernimi formulacijami.Rock napisal/-a:Obstajajo sicer tudi druge "logike", ki pa so le podvrst formalne logike, čeprav imajo tudi svoj velik pomen.
To je eden od večjih nesmislov, ki sem jih kdaj slišal. Logika je univerzalna, "pod-logike" ne obstajajo. Je pa možno govoriti o "pod-formulacijah"/primitivnih formulacijah. Ravno taka je Aristotelova.Rock napisal/-a:Toda pod-logiko se sme uporabljati le na njenem, omejenem področju: če je uporaba promiskuitetna, se stori napako /napako, ki je dejansko vir mnogih sporov - a nepotrebnih.
Primer promiskuitetne rabe pa je tvoja smešna interpretacija najbolj preprostih logičnih izjav. Da tvojega prizadevanja po "interdisciplinarnih pomenih" niti ne omenjam.
No, Roman advokata ne potrebuje, očitno pa sam potrebuješ tolmača (ker najbolj logičnih razlag ne razumeš).Rock napisal/-a:(Naj omenim še advokata. Vidim, da ga ne potrebuješ. Ampak ima seveda pozitivno, humoristično vlogo.)
Kaj v tej temi izziva humor, pa je menda jasno - kot tolmač pa sem tudi eksplicitno povedal (samo tebi v čast, ker dvomim, da bi sam ugotovil).