matematika - logika?

Zanima me...
User avatar
shrink
Posts: 14560
Joined: 4.9.2004 18:45

Re: matematika - logika?

Post by shrink » 3.12.2008 18:00

Rock wrote:
Kaj pa če se oglašajo tudi profesorji (si sploh na to pomislil)? :lol:
Take resnice me je strah!
In česa te je strah? Morda tega, da se pomena besed 'identičen' in 'enak' v pogovornem/knjižnem jeziku razlikujeta od pomena v znanstveno-strokovnem jeziku? :lol:
Rock wrote:
In to prihaja iz ust nekoga, ki je apeliral na svobodo govora!
Zelo dobro si povzel! - Lahko pa še dodaš: (ki je apeliral na svobodo govora,) in predpostavljal moralnost!
Jah, kaj naj rečem? Očitno zate nezadovoljiv (bolje rečeno: nerazumljiv) odgovor ni moralen. :lol:
Rock wrote:
se počutiš kot jagnje v krdelu volkov? :lol:
Se bolj počutim, če parafraziram, kot kača in golob!
Rekel bi, da na tem forumu bolj deluješ kot riba na suhem. :lol:

Rock
Posts: 9229
Joined: 27.11.2008 11:14
Location: Ljubljana

Re: matematika - logika?

Post by Rock » 4.12.2008 16:03

In česa te je strah? Morda tega, da se pomena besed 'identičen' in 'enak' v pogovornem/knjižnem jeziku razlikujeta od pomena v znanstveno-strokovnem jeziku?
Mogoče me je strah ne-reda:
nekateri nefilologi povzdigujejo SSKJ v nebo, a ga hkrati kritizirajo (izjema potrjuje pravilo?),
na svojem strokovnem področju praktično molče,
primerjav (interdisciplinarnosti) se izogibajo,
imajo pa avtarkičen pristop.

P.S.:
Do sedaj mi ni uspelo, zato še 1x sprašujem:
- Kako naj dosežem, da se bo moj podpis avtomatično dodal?
- Ali je možno, da nov odgovor avtomatično pride na moj E-mail?
Hvala,
Rock.

User avatar
shrink
Posts: 14560
Joined: 4.9.2004 18:45

Re: matematika - logika?

Post by shrink » 4.12.2008 18:08

Rock wrote:
In česa te je strah? Morda tega, da se pomena besed 'identičen' in 'enak' v pogovornem/knjižnem jeziku razlikujeta od pomena v znanstveno-strokovnem jeziku?
Mogoče me je strah ne-reda:
nekateri nefilologi povzdigujejo SSKJ v nebo, a ga hkrati kritizirajo (izjema potrjuje pravilo?),
na svojem strokovnem področju praktično molče,
primerjav (interdisciplinarnosti) se izogibajo,
imajo pa avtarkičen pristop.
Res mi ni jasno, kaj te muči. SSKJ je zadnje mesto, kamor gre strokovnjak iskati pomene strokovnih besed. SSKJ pač zajema le drobec strokovne terminologije; slednji so namenjeni terminološki slovarji. Različni pomeni besed pa so zanimivi za jezikoslovce/filologe, ne pa za strokovnjake. Za slednje je pomemben samo strokovni pomen; morebitni splošni pomeni jih ne zanimajo.

Tudi mi ni jasno, kako lahko strokovnjaki na svojih področjih molčijo. Če bi temu res bilo tako, ne bi več pisali strokovnih besedil. In ravno skozi ta besedila se oblikuje strokovni jezik in terminologija. Mešanje terminologije in splošnega izrazoslovja pa je - kot že rečeno - nesmiselno; seveda v smislu iskanja splošnih pomenov posameznih besed. O avtarkiji pa lahko govorijo samo jezikoslovci, ki bi radi krojili tudi strokovni jezik, pa jim to ne uspeva.
Rock wrote:P.S.:
Do sedaj mi ni uspelo, zato še 1x sprašujem:
- Kako naj dosežem, da se bo moj podpis avtomatično dodal?
Ti se pa res ne znajdeš. Torej:

Klikni 'Uredi profil', nato 'Profil' in nazadnje 'Uredi podpis', kjer si nastaviš podpis.
Rock wrote:- Ali je možno, da nov odgovor avtomatično pride na moj E-mail?
Ja. V temi, katero želiš spremljati, klikni na 'Obveščaj me o novih odgovorih v tej temi'.

Rock
Posts: 9229
Joined: 27.11.2008 11:14
Location: Ljubljana

Re: matematika - logika?

Post by Rock » 5.12.2008 14:39

Res mi ni jasno, kaj te muči.
Res želim rešiti nek problem.

Če noče Mohamed h gori, se gora odpravi k njemu.
Glede SSKJ, to je odlična stvar (za številčno mali narod Slovencev), ampak za trenutek ga ne absolutiziraj:
upoštevaj, da je človeško, motiti se (tudi v "znanosti" nekaj velja le do nasprotnega dokaza - nato se mora mukotrpna empirija ponoviti - do naslednjega takega dogodka /kar je dovolj logično: temelji znanstvenih disciplin namreč še zdaleč niso aksiomi, ampak zgolj bolj ali manj verjetne podmene/, oziroma, sploh se znanost zelo hitro ustavi /kajti hitro pride do meje, prek katere ne more: A. Comte, oče moderne znanosti, je znanost cenil, se je pa zavedal njenih meja; danes človeka ne zanima le, kako je bilo ob prapoku - ali če je sploh bil in če ni boljša kaka druga "teorija" - in ali je "čas" in "prostor" nastal hkrati z "materijo", pa kakšna je bila razvojna pot od neandaertalca do homo sapiensa, pa ali je bila prej kura ali jajce, pa ali se naše vesolje širi ali krči - ampak tudi, kaj je bilo pred prapokom //stališče, da se je vse začelo s prapokom, je pomilovanja vredno//, in zakaj sploh vesolje obstaja, in ali ima obstoj človeka kak smisel, in ali je tak smisel mogoče ugotoviti, in ali so taka vprašanja sploh smiselna/), smatraj SSKJ samo za eno pomagalo, ki je podvrženo kritiki - na koncu ostane človek vedno sam in mora sam dati odgovor (in zanj odgovarjati).
Dalje, če bi človek skušal rešiti kak filološki problem, bi pogledal v SSKJ, pa v kako starejšo verzijo, pa v kritične prispevke, pa v german. slovnico, pa v romansko, ..., skratka, pregledal bi vse obstoječe svetovno znanje - in vse to bi bile zgolj oporne točke za miselni izdelek tega človeka o nekem takem filološkem problemu.
Dalje, ker najbrž ne obstaja neka resnična stvar na svetu, ki bi ne bila "povezana", bi se moral filolog nujno povezati tudi z drugimi disciplinami (no, vsaj poskušal bi).
Šele tak interdisc. pristop bi imel neko težo - a oni, zgoraj omenjeni človek, ki bi podal svojo oceno: to bi bila njegova ocena (za katero bi on imel zasluge ali za katero bi on doživel kritiko - drugi znanstveniki, ki so sicer sine qua non, so v tej luči le njegova pomagala, ki se jih posluži le v toliko, kolikor so zanj prepričljiva /strokovne latovščine še matični strokovnjak ne ljubi, kaj šele drugi/).

Gornji uvod lahko tudi preskočiš.

Problem je dokaj enostaven, ga bom ponovil:
Če imamo 2 plašča, plavega in rdečega: plavega lahko nosita 2 otroka (če sta npr. dvojčka), seveda ob različnem času.
To bi bila ilustracija za "istost".

Ker sta plašča različnih barv, ne moreta biti identična. Drži?

Če pa sta različnih barv, v ostalem pa enaka (velikost, blago, način izdelave, ...), se lahko reče, da sta enaka (in da nista identična)?

Kaj pa "podobnost"? (Sprejel sem tvoje pojasnilo, da je sličnost le zastarela beseda za podobnost.)

Če smatraš, da je vprašanje splošno, in da si ti strokovni specialist - morda imaš naslov kakega foruma, ki se peča s takimi logično-aplikativnimi zadevami?

User avatar
shrink
Posts: 14560
Joined: 4.9.2004 18:45

Re: matematika - logika?

Post by shrink » 5.12.2008 16:54

Rock wrote:
Res mi ni jasno, kaj te muči.
Res želim rešiti nek problem.
Problema sploh ni oz. problem zgolj vidiš sam.
Rock wrote:Če noče Mohamed h gori, se gora odpravi k njemu.
Glede SSKJ, to je odlična stvar (za številčno mali narod Slovencev), ampak za trenutek ga ne absolutiziraj:
upoštevaj, da je človeško, motiti se (tudi v "znanosti" nekaj velja le do nasprotnega dokaza - nato se mora mukotrpna empirija ponoviti - do naslednjega takega dogodka /kar je dovolj logično: temelji znanstvenih disciplin namreč še zdaleč niso aksiomi, ampak zgolj bolj ali manj verjetne podmene/, oziroma, sploh se znanost zelo hitro ustavi /kajti hitro pride do meje, prek katere ne more: A. Comte, oče moderne znanosti, je znanost cenil, se je pa zavedal njenih meja; danes človeka ne zanima le, kako je bilo ob prapoku - ali če je sploh bil in če ni boljša kaka druga "teorija" - in ali je "čas" in "prostor" nastal hkrati z "materijo", pa kakšna je bila razvojna pot od neandaertalca do homo sapiensa, pa ali je bila prej kura ali jajce, pa ali se naše vesolje širi ali krči - ampak tudi, kaj je bilo pred prapokom //stališče, da se je vse začelo s prapokom, je pomilovanja vredno//, in zakaj sploh vesolje obstaja, in ali ima obstoj človeka kak smisel, in ali je tak smisel mogoče ugotoviti, in ali so taka vprašanja sploh smiselna/), smatraj SSKJ samo za eno pomagalo, ki je podvrženo kritiki - na koncu ostane človek vedno sam in mora sam dati odgovor (in zanj odgovarjati).
Če to ni svojevrstno nakladanje... Kakšno zvezo ima to s strokovnim pomenom besed? Kako se lahko strokovnjaki motijo o pomenu nekega termina, ki so ga sami definirali? Definicij ni treba dokazovati: so postavljene in pika. In kakšno zvezo ima spraševanje po smislu s pomenom termina? Za SSKJ pa sem ti že večkrat rekel, da v terminološkem smislu ni merodajen. In enkrat za vselej: odgovore na vprašanja o terminih določene stroke lahko da samo strokovnjak dotične stroke in nihče drug. Kapish?
Rock wrote:Dalje, če bi človek skušal rešiti kak filološki problem, bi pogledal v SSKJ, pa v kako starejšo verzijo, pa v kritične prispevke, pa v german. slovnico, pa v romansko, ..., skratka, pregledal bi vse obstoječe svetovno znanje - in vse to bi bile zgolj oporne točke za miselni izdelek tega človeka o nekem takem filološkem problemu.
Še enkrat: strokovnjaki sami določajo pomen terminov v svoji stroki in to ni nikakršen filološki problem. Filologi - če hočejo - lahko iz ustrezne terminologije črpajo strokovne pomene besed. Nikakor pa filologi nimajo pravice krojenja/določanja strokovnih pomenov, ker do tega enostavno niso upravičeni.
Rock wrote:Dalje, ker najbrž ne obstaja neka resnična stvar na svetu, ki bi ne bila "povezana", bi se moral filolog nujno povezati tudi z drugimi disciplinami (no, vsaj poskušal bi).
Povezave lahko obstajajo, ali pa tudi ne. Naj recimo navedem primer iz fizike delcev: 'čudni kvark'. 'Čudnost' v tem terminu nima nobene zveze s katerim koli pomenom ali etimologijo te besede. Fiziki so ta pridevnik izbrali čisto v duhu pesniške svobode; filologi se lahko postavijo na trepalnice, a povezave ne bodo našli. :lol:
Rock wrote:Šele tak interdisc. pristop bi imel neko težo - a oni, zgoraj omenjeni človek, ki bi podal svojo oceno: to bi bila njegova ocena (za katero bi on imel zasluge ali za katero bi on doživel kritiko - drugi znanstveniki, ki so sicer sine qua non, so v tej luči le njegova pomagala, ki se jih posluži le v toliko, kolikor so zanj prepričljiva /strokovne latovščine še matični strokovnjak ne ljubi, kaj šele drugi/).
Zadrti filologi lahko razglabljajo o pomenu 'čudnosti', 'čara', 'resnice' in 'lepote' kvarkov in dajejo ocene, kakršne si želijo, a stroke (v tem primeru: fizike) takšne ugotovitve ne bodo ganile, saj so bili ti pridevniki povsem poljubno izbrani. :lol:

Sicer pa sem že povedal: filologi nimajo pravice interpretiranja (ali še huje: določanja) strokovnih pomenov besedam, saj je to domena stroke. Lahko jih zgolj povzemajo. Kakršnokoli spraševanje o prepričljivosti teh pomenov je torej a priori nesmiselno.

Tvoja trditev, da "strokovne latovščine še matični strokovnjak ne ljubi" pa je popolnoma nesmiselna. Ne samo, da jo ljubi, celo ponosen je nanjo. In tega mu ne more odvzeti noben še tako zadrt jezikoslovec. :lol:
Rock wrote:Gornji uvod lahko tudi preskočiš.
Niti približno, saj si v njem natrosil toliko cvetk, da je bil komentar neobhoden.
Rock wrote:Problem je dokaj enostaven, ga bom ponovil:
Če imamo 2 plašča, plavega in rdečega: plavega lahko nosita 2 otroka (če sta npr. dvojčka), seveda ob različnem času.
To bi bila ilustracija za "istost".

Ker sta plašča različnih barv, ne moreta biti identična. Drži?

Če pa sta različnih barv, v ostalem pa enaka (velikost, blago, način izdelave, ...), se lahko reče, da sta enaka (in da nista identična)?
Gre za vsakdanji jezik, za katerega je upravičena raba pomenov navedenih v SSKJ. Po SSKJ sta 'enak' in 'identičen' sopomenki.
Rock wrote:Kaj pa "podobnost"? (Sprejel sem tvoje pojasnilo, da je sličnost le zastarela beseda za podobnost.)
Pomen za besedo 'podoben' se po SSKJ razlikuje od pomena besede 'enak' oz. 'identičen'.
Rock wrote:Če smatraš, da je vprašanje splošno, in da si ti strokovni specialist - morda imaš naslov kakega foruma, ki se peča s takimi logično-aplikativnimi zadevami?
Tu sploh ne gre za logiko, ampak enostavno za rabo SSKJ (ker gre za vsakdanji jezik). Iz geselskih člankov v SSKJ pa lahko vsak kolikor toliko pismen človek ugotovi, kakšne so pomenske stične točke ali pomenske razlike za posamezne besede. Matematika za vsakdanjo rabo prav nič ne koristi, saj ima za te besede lastne (strokovne) pomene, ki se lahko od vsakdanjih/knjižnih razlikujejo. To sem povedal že takoj na začetku, ampak očitno ni zaleglo.

Rock
Posts: 9229
Joined: 27.11.2008 11:14
Location: Ljubljana

Re: matematika - logika?

Post by Rock » 8.12.2008 12:30

Tu sploh ne gre za logiko, ampak enostavno za rabo SSKJ
Si me spravil v zadrego (glede na tvoje izjave in, v glavnem, glede na molk drugih, in glede na število ogledov).
Morda le tole:
- moja stroka ni filologija
- (če si načelen) pokaži najin dialog univerzitetnemu učitelju (npr. dr. J. Strnadu - upam, da ti je znan, ali kakemu njegovemu kolegu), pa mi sporoči, kakšna je bila reakcija.
(Omenjenega profesorja ne poznam, razen iz njegovih poljudno-znanstvenih knjig. Tvegam vseeno "javno obljubo": če bo ocena negativna, se bom posul s pepelom /mi bo to "zaslužena" kazen/; če pa pogoj ne bo izpolnjen - pa vzemi v roke še kako knjigo, morda prav od omenjenega profesorja.)


LP Rock.
:twisted:

User avatar
shrink
Posts: 14560
Joined: 4.9.2004 18:45

Re: matematika - logika?

Post by shrink » 8.12.2008 13:08

Rock wrote:
Tu sploh ne gre za logiko, ampak enostavno za rabo SSKJ
Si me spravil v zadrego (glede na tvoje izjave in, v glavnem, glede na molk drugih, in glede na število ogledov).
V zadrego si se spravil kvečjemu sam.
Morda le tole:
- moja stroka ni filologija
V bistvu to sploh ni važno. To, kar sem govoril, ve načeloma vsak srednješolec.
Rock wrote:- (če si načelen) pokaži najin dialog univerzitetnemu učitelju (npr. dr. J. Strnadu - upam, da ti je znan, ali kakemu njegovemu kolegu), pa mi sporoči, kakšna je bila reakcija.
Heh, kar sam to komu pokaži. V današnji dobi elektronskih komunikacij lahko kontaktiraš prav vsakogar.
Rock wrote:(Omenjenega profesorja ne poznam, razen iz njegovih poljudno-znanstvenih knjig. Tvegam vseeno "javno obljubo": če bo ocena negativna, se bom posul s pepelom /mi bo to "zaslužena" kazen/;
Če misliš, da se bo kak strokovnjak želel ukvarjati z "interdisciplinarnostjo pomenov terminov/besed", si bolj naiven, kot sem mislil. Prav rad bi videl koga, ki bi recimo 'čudnosti' kvarka rad pripisal interdisciplinaren pomen. :lol:
Rock wrote:če pa pogoj ne bo izpolnjen - pa vzemi v roke še kako knjigo, morda prav od omenjenega profesorja.)
Heh, praktično sem rasel ob Strnadovih knjigah (poljudnih in strokovnih), zato je tvoj poziv nesmiselen.
Rock wrote:LP Rock.
:twisted:
I wanna rock. :twisted:

Rock
Posts: 9229
Joined: 27.11.2008 11:14
Location: Ljubljana

Re: matematika - logika?

Post by Rock » 8.12.2008 13:30

Kot vidim, si se umaknil.

Še eno vabilo (na celotnem forumu mi je bilo nekaj odgovorov všeč): morda se bo še kdo oglasil?

LP Rock.

User avatar
shrink
Posts: 14560
Joined: 4.9.2004 18:45

Re: matematika - logika?

Post by shrink » 8.12.2008 13:37

Rock wrote:Kot vidim, si se umaknil.
Ti si res en biser. Dobiš odgovore, s katerimi - očitno - nisi zadovoljen in nato izsiljuješ nove odgovore s tem, da ZAHTEVAŠ vpletanje drugačnih mnenj. In to celo na način, da moram zate spraševati druge. In ko ti predlagam, da jih sam vprašaj, to interpretiraš, kot da sem se umaknil. Bedno.

Torej še enkrat: Si pismen (očitno tudi računalniško) in SI POIŠČI MNENJE OSTALIH SAM. Bo v redu?
Še eno vabilo (na celotnem forumu mi je bilo nekaj odgovorov všeč): morda se bo še kdo oglasil?
Očitno pričakuješ, da se ti bodo oglasili tisti, katerih odgovori so ti bili všeč. :lol:

Rock
Posts: 9229
Joined: 27.11.2008 11:14
Location: Ljubljana

Re: matematika - logika?

Post by Rock » 8.12.2008 14:20

Bom opustil upanje. Predpostavljam, da je forum svoboden, in bi se kdo oglasil, če bi to želel.

Naj zaključim s temo, ki ti je morda blizu:
če s 'čudnostjo' kvarka meriš na okoliščino, da Newtonovi zakoni za določene dele "kozmosa" ne veljajo:
ta okoliščina zgolj izpostavlja vrzel na področju fizike (zopet bi potrebovali kakega Newtona).
Newton je bil Newton, ker je delal zaključke na široki podlagi.
(Samo retorično vprašanje: Morda veš, kako so ga sodobniki gledali?)

Omenjaš interdisciplinarnost:
seveda je potreben interdisciplinaren pristop do "čudnosti":
za že poznane rešitve - zadostuje, da zgolj absorbiraš obstoječe (kaj drugega tudi ne potrebuješ). In večina ljudi se upira čemur koli novemu (ker novost predstavlja napor - ki da je nepotreben).

Za novote (in vsak dan prinaša nove "probleme"!) pa potrebuješ kaj več kot uhojene in ozke poti (o avtarkiji je bilo že govora; in avtarkija je le na videz dobra, v resnici je začetek konca).


Lep pozdrav vsem!


Rock.
:twisted:

Rock
Posts: 9229
Joined: 27.11.2008 11:14
Location: Ljubljana

Re: matematika - logika?

Post by Rock » 8.12.2008 17:27

Zadnje sporočilo je od shrinka (08. 12. 2008, 14:37).

Kam so izginila nadaljevanja?! (Nekdo jih je črtal, brez obrazložitve?!)


Rock.

moderator
Posts: 165
Joined: 5.2.2004 10:01

Re: matematika - logika?

Post by moderator » 8.12.2008 19:04

Odgovore, ki očitno ne spadajo v določeno temo, izbriše moderator.

Rock
Posts: 9229
Joined: 27.11.2008 11:14
Location: Ljubljana

Re: matematika - logika?

Post by Rock » 17.2.2009 11:11

Roman wrote: Pri pojmih pa jaz najprej pogledam v SSKJ:
identičen ki se po lastnostih, značilnostih ujema z drugim, ne razlikuje od drugega; istoveten, enak
enak ki se po lastnostih, značilnostih ujema, ne razlikuje
podoben ki se ujema med seboj po a) nekaterih (bistvenih) lastnostih, b) kaki lastnosti

Zaenkrat mi to zadošča. Pa tebi?
SSKJ je odlična stvar, ampak eno je opis posameznih reči (v filozofskem smislu "bitij"), drugo pa je primerjava med njimi (kakor hitro imamo vsaj dve reči, je treba ugotavljati razmerje med njima - če hočemo spoznati bistvo katerekoli teh reči).

Poleg tega, očitno SSKJ zamenjuje pojme (identičen - enak). To pa najbrž ni pravilno (zadostuje sicer morda za slovstveno rabo).

Eden vaših (zdrava pamet, 2.12.08) je napisal pojasnilo, ki je morda točno, vsekakor pa je smer, ki je vela iz njegovega pojasnila, tista, ki me je zanimala. (Če ga citiram:
Enak ni identičen ali narobe. Biti enak pomeni biti identičen v neki restrikciji univerzalne lastnosti, če ta obstaja, na posebno. Vsaka reč je enaka in identična sama sebi v vsaki lastnosti. Dve reči sta lahko enaki, identični ali pa nista ne eno ali/ne drugo.)

A ta tekst je morda zadovoljiv za matematika - ne-matematik želi drugačne pojasnilne besede in drugačno pojasnilno konstrukcijo. (Poleg tega, kot da je odgovor protisloven: najprej trdi, da enak ni identičen - nato pa, da sta dve reči lahko enaki, pa tudi identični).

ZdravaPamet
Posts: 2841
Joined: 16.8.2004 19:41

Re: matematika - logika?

Post by ZdravaPamet » 17.2.2009 11:43

Rock wrote:A ta tekst je morda zadovoljiv za matematika - ne-matematik želi drugačne pojasnilne besede in drugačno pojasnilno konstrukcijo. (Poleg tega, kot da je odgovor protisloven: najprej trdi, da enak ni identičen - nato pa, da sta dve reči lahko enaki, pa tudi identični).
Ampak matematična logika je veličastna kulminacija sposobnosti človekovega uma. Če želiš postaviti izjavo, študirati odnose med različnimi izjavami, se moraš tega lotiti logično, matematično logično. Kar sem zgoraj napisal, niti ni tako matematično logično, kot se tebi zdi.
Moraš biti iskren tudi do sebe, tvoja vprašanja so na majavih tleh. Najprej moraš znati zastaviti vprašanje, bodisi sebi bodisi drugim, nato pa lahko začneš iskati odgovor. Včasih se da vprašanje zastaviti tako inteligentno, da je že kar samo sebi odgovor.

User avatar
shrink
Posts: 14560
Joined: 4.9.2004 18:45

Re: matematika - logika?

Post by shrink » 17.2.2009 11:47

Rock wrote:
Roman wrote: Pri pojmih pa jaz najprej pogledam v SSKJ:
identičen ki se po lastnostih, značilnostih ujema z drugim, ne razlikuje od drugega; istoveten, enak
enak ki se po lastnostih, značilnostih ujema, ne razlikuje
podoben ki se ujema med seboj po a) nekaterih (bistvenih) lastnostih, b) kaki lastnosti

Zaenkrat mi to zadošča. Pa tebi?
SSKJ je odlična stvar, ampak eno je opis posameznih reči (v filozofskem smislu "bitij"), drugo pa je primerjava med njimi (kakor hitro imamo vsaj dve reči, je treba ugotavljati razmerje med njima - če hočemo spoznati bistvo katerekoli teh reči).
Razmerja med posameznimi besedami oz. njihovimi pomeni lahko uporabnik slovarja ugotovi sam. Sicer pa so v geselskih člankih določena razmerja podana: npr. sopomenke. Iz geselskega članka besede 'identičen' jasno izhaja, da so besede 'identičen', 'istoveten' in 'enak' sopomenke in je torej razmerje med njimi kristalno jasno. Ampak to sem že enkrat povedal.
Rock wrote:Poleg tega, očitno SSKJ zamenjuje pojme (identičen - enak). To pa najbrž ni pravilno (zadostuje sicer morda za slovstveno rabo).
:lol: :lol: :lol:

Če ti nisi smešen: Kako lahko trdiš, da se SSKJ moti? SSKJ je, kar se tiče knjižnega in pogovornega (ter deloma tudi strokovnega - pač kolikor ga povzema) besedišča, biblija. Strokovno besedišče pa podajajo terminološki slovarji (če seveda obstajajo) ali strokovni jezik v rabi v strokovnih besedilih.
Rock wrote:Eden vaših (zdrava pamet, 2.12.08) je napisal pojasnilo, ki je morda točno, vsekakor pa je smer, ki je vela iz njegovega pojasnila, tista, ki me je zanimala. (Če ga citiram:
Enak ni identičen ali narobe. Biti enak pomeni biti identičen v neki restrikciji univerzalne lastnosti, če ta obstaja, na posebno. Vsaka reč je enaka in identična sama sebi v vsaki lastnosti. Dve reči sta lahko enaki, identični ali pa nista ne eno ali/ne drugo.)
In kako veš, da je to pojasnilo morda točno? Po občutku morda? :lol: ZdravaPamet po vsej verjetnosti govori o specifični strokovni rabi. Ti pa hočeš neke "interdisciplinarne" razlage, za katere sem ti že jasno povedal, da bi bile nesmiselne in predvsem: neuporabne. Če se namreč sprašujemo o "enakosti, identičnosti in podobnosti plaščev" je edino primerno in smotrno uporabljati pomene za vsakdanjo (t.j. knjižno ali pogovorno) rabo, ki jo daje SSKJ. To smo ti jasno povedali: tako sam, kot nazadnje Roman.
Rock wrote:A ta tekst je morda zadovoljiv za matematika - ne-matematik želi drugačne pojasnilne besede in drugačno pojasnilno konstrukcijo. (Poleg tega, kot da je odgovor protisloven: najprej trdi, da enak ni identičen - nato pa, da sta dve reči lahko enaki, pa tudi identični).
Protisloven si kvečjemu sam, ker želiš različne pomene (strokovne in knjižne/pogovorne - poleg tega lahko znotraj istege področja obstaja več pomenov za isto besedo) združiti v "interdisciplinarni" pomen, kar je nesmisel, če že ne neumnost.

Post Reply