Nočne more

[mallorka]

Živjo.
Mene pa zanima, če ma kdo kakšen nasvet,ali karkoli, kako naj se rešim strahu pred spanjem. Zelo me je namreč strah iti spat, ker se bojim, da bom zopet imela nočne more, katere imam velikokrat. Vedno ene in iste. Pri moji postelji se nekdo pojavi, in je tam... In vedno ko ga/jo 'vidim', kričim na vse grlo, da se vsi okrog mene zbudijo. Ko se mi je to prvič zgodilo, me je bilo tako strah, da sem zatem zaspala šele po kakšni uri. Potem, pa sem se kar nekako navadila, in me je bilo manj strah, samo grozno mi je, ker zbudim druge in sem jezna sama nase Sedaj se je ta strah zopet vrnil, in ne vem kako naj si pomagam.

Če ima kdo kakšen dober nasvet ali karkoli, se toplo priporočam.

[ZdravaPamet]

Jaz bi ti predlagal, da poiščeš bolj strokovno pomoč. Kakšnega specialista za moteno spanje. Dvomim, da ti lahko kdo od nas kaj pomaga.

[Roman]

Spominjam se neke ZF zgodbe, kjer je oče dal nasvet svojemu sinu, ki ga je v sanjah preganjal nasilnež. Pokazal mu je revolver in rekel, da naj ga v sanjah uporabi. V zgodbi je nasvet deloval.

Mislim, da so nočne more precej pogost pojav v rani mladosti. Tudi jaz sem jih imel. Nekoč sem se zbudil, ker me je zeblo, odejo sem zbrcal stran. Morda je bil tudi to razlog za moro. Vsekakor pa so se more nehale, ko sem telesno in duševno nekako prišel k sebi in se nisem več toliko bal.

Morda bi se dalo kako pripraviti na spanje, recimo z avtosugestijo si dopovedati, da se prikazen pač pojavi, vendar ti nič ne more. Morda bi bilo treba paziti, da ne greš spat s preveč polnim želodcem, da ne zanemarjaš nerešenih psihičnih problemov. Morda bi res koristil tudi obisk pri psihologu.

[=)]

da ne ponavljam - obisk pri psihologu (čimprej -če se ti to zares pogosto dogaja, in se ti zdi, da to lahko vpliva na tvojo efektivnost čez dan)
kaj rečejo tvoji starši na tvoje more?

jaz bi na tvojem mestu zelo razumsko najprej odkrila razlog strahu. Je oseba ena in ista? če je - jo prepoznaš? -sooči se s to osebo.
se ti zdi, da je problem v tvoji samozavesti, se počutiš šibko? -začni telovadit! -morda kakšno borilno veščino, ali pa vsaj kakšen šport, ki vključuje veliko mero tekmovalnosti v stilu jaz zmagam, ti zgubiš (lahko tudi ekipno)
če pa veš, da si imela kakšen bolj konkreten dogodek v življenju, ki je lahko na to vplival je psiholog res najboljša rešitev.

glede ostalih ti priporočam, da jih pripraviš (če nameravaš prespati kje drugje) in jim poveš kako naj odreagirajo, da jih ne bo kap

p.s. Tudi mene je enkrat velikan pohodil...še dobro da je prišla mama.... ...čene bi me infarkt

[mallorka]

Je res, da bi morala najprej sama sebe prepričat, da naj me ne bo tega strah, samo si enostavno ne morem pomagati. Ko pomislim, kako zgleda, se kar zgrozim. Mogoče res preveč razmišljam o tem.

Enkrat sem imela neke sanje, da sem ubila zlobno osebo. Ko sem se zbudila, sem si rekla, da sem ziher ubila to, ki me ponoči 'budi' in je bilo nekaj časa uredu. Čez kašne 3 mesece, pa spet... Tako da je očitno nisem ubila. Da bi se soočila z njo, nekako ne gre, ker se skoraj takoj zatem zbudim, najprej seveda kričim kakšno minuto potem pa se takoj zavem, kaj je bilo.

Te osebe ne prepoznam, ker je v temi in se nič ne vidi, samo tam je nekaj črnega. Prvič, pa se je hotela sklonit nad mano in je šla proti meni, kar se najbolj spomnim so bile grozljive oči, ki so bloščale vame. Vendar to se je zgodilo le prvič. Pred kakšnimi dvemi leti. Sedaj pa je le še postava v temi...

Najbrž bi res bilo najbolje da obiščem kakega strokovnjaka na tem področju.

[end]

Spominjam se neke ZF zgodbe, kjer je oče dal nasvet svojemu sinu, ki ga je v sanjah preganjal nasilnež. Pokazal mu je revolver in rekel, da naj ga v sanjah uporabi. V zgodbi je nasvet deloval.

To sem pa tud jst brau, huda zgodba.

[fraktal]

Jst sm tudi imela probleme z nočnimi morami, ki so 'kratile moj spanec' in ga delale manj kvalitetnega. Mislim da nekje 3 leta nazaj. Ampak se je po treh mesecih nespečnosti vse uredilo. Mislim, da moraš najprej pač pogledati zakaj imaš takšne sanje, če te kej teži, če imaš kakšne probleme, če si pod stresom... In to preden greš do strokovnjaka, ker se mi zdi nesmiselno takoj iskati pomoč strokovnjaka, če lahko tudi sami probamo rešiti problem.

[0-jasno]

Psihologi in ostali strokovnjaki, ti bodo samo pomagali najti pot, do cilja pa moraš priti sama.
Sama sebe moraš pripričat da to ni resničnost, in more ponavadi odidejo same.

Ko sem bil mlajši smo 1.novembra odšli na pokopališče, od tistega dneva sem imel kakšen teden neprestano more, da mi nekdo tipka po tipkovnico, more so bile tako resnične,
da še ko sem se zbudil, sem nekaj časa slišal tipkanje, po tednu sem imel tega dovolj, sebe sem prepričeval da je to neumnost in
ko sem šel spat, sem prižgal računalnik, prižgal word, in rekel zdaj pa da vidim če boš kej pametnega napisal, od tistega dne naprej se je vse končalo.

[=)]

Ko sem bil mlajši smo 1.novembra odšli na pokopališče, od tistega dneva sem imel kakšen teden neprestano more, da mi nekdo tipka po tipkovnico, more so bile tako resnične,
da še ko sem se zbudil, sem nekaj časa slišal tipkanje, po tednu sem imel tega dovolj, sebe sem prepričeval da je to neumnost in
ko sem šel spat, sem prižgal računalnik, prižgal word, in rekel zdaj pa da vidim če boš kej pametnega napisal, od tistega dne naprej se je vse končalo.

hahaha... Dobro si ugnal svoj strah!

Moja zgodbica:

ŠUM,
se zbudim, oči na široko odprte poslušam...

nekaj se premika...
ne! samo zdi se mi!
pa sigurno se nekaj premika...
ne pa se ne!
(strah)
pa klinc pa ta strah (si rečem), boš vidla da ga ni!

vstanem s postelje. grem v kopalnico. pridem nazaj.
in kot "dokaz" da je moj sum neupravičen končno odprem luč. Pogledam pod posteljo.

Zagledam ga.

majhna kepica v kotu.
(ubogi netopirček se je izgubil in smotko priletel ravno v mojo sobo.)



od takrat naprej niti vstanem ne več če se kaj premika po sobi

[volkodlak]

Najprej naj povem, da me sanje zelo zanimajo. Svoje sanje spremljam že od otroštva in imam dober spomin zanje.
Izkusil sem veliko morečih sanj, ampak sanje so del mojega življenja in nikoli jih ne bi ugasnil.
Imel sem podobno izkušnjo kot mallorka, zato sem se prijavil...

Sanjal sem o neki stari ženski, ki sem se je močno bal. Lahko bi predstavljala tesnobo... O njej sem sanjal okoli 100x v približno osmih letih
mojega otroštva. Scenarij ni bil vedno enak, saj sem jo srečeval na različnih krajih, največkrat doma. Bal sem se spati in včasih sem gledal strop sobe
tudi več ur preden sem končno utonil v spanec. Razmišljanja o grozi nisem mogel,znal ustaviti.
Temne so bile te dni in nanje mi je ostal boleč spomin.


Potek:
Naučil sem se zbuditi v pravem trenutku. V sanjah sem vedel kaj sledi, vedel sem za katere sanje gre, vedel sem, da sanjam.
V sanjah sem le močno zamižal in se prebudil. Dolgo časa sem se tako izmikal. Mislim pa, da se je treba problema lotiti na
grd način. Začel sem se boriti z njo. Velikokrat sem si je upiral in jo tudi zadavil. Nehala se mi je prikazovati, ko sem se
je preprosto nehal bati, imel sem se za močnejšega od nje. Moj nasvet je, da strahove, pošasti, grde ljudi napadete in jih premagate.
Predstavljajte si, da ste junaki z veliko močjo in udarite po njih z veliko silo.

Nočne more imam še vedno, vendar zalo malokrat. Pomaga lucidnost v sanjah.

Ko gre za duševno bolezen, so potrebne spremembe.
Najbolj univerzalno za vsa neravnovesja se mi zdi : 1. Ravna hrbtenica....100%
2. Pravilno dihaje.... ( priporočam knjigo : Peter Amalietti - Negovanje diha)
3. Meditacija...
4. Smeh, pogovori z najbližjimi, prijatelji..
5. Strokovna pomoč... (brez tablet, saj so zasvoljiva in nevarna)


NUJNO PRAVILA! Vsaka sprememba je počasna. V nič se ne smemo siliti sto odstotno, vendar brez truda in vztrajnosti ne gre. Pozornost imejmo na poti in
ne na cilju, rezultatu.

Lep pozdrav.