Hitrost sence

[Roman]

Vprašanje je v bistvu tole: ali je tak primer sploh smiselno obravnavati kot primer za hitrost nečesa. V navedenih temah sem dal za primer gibanje na televizijskem zaslonu (piksli se ne gibljejo, opazovalec pa ima vtis, da se, in če se prižgeta dva piksla hkrati, ali gre za neskončno hitrost? Česa pa?).

[Aniviller]

Ja ta analogija z zaslonom je dobra. V resnici to ni gibanje neke stvarne zadeve ampak gibanje lokacije neke karakteristicne lastnosti v prostoru, ki pa ni vzrocno povezana iz trenutka v trenutek. Pogovor v bistvu tece o iluziji gibanja ki nastane v cloveskih mozganih.

Recimo to da se ukvarjas s senco v resnici pomeni, da precej poljubno definiras da isces najvisji skok v svetlosti na sliki. Ampak slika v naslednjem trenutku ni odvisna od prejsnje, ampak od tega kaj si zmisli clovek s projektorjem (ali clovek ki maha pred lucjo). Kako recimo definiras premik sence, ce luc kar naenkrat ugasne? Ali ce se pojavi nova senca? To je cisto fizicno izvedljivo na strani projektorja.

Podobna finta je val na stadionu. Ce vstanes ko vidis soseda vstat, potem je to prenos informacije vzdolz "vala". To res ne more it hitreje kot svetloba (ze zato ker ne vidis soseda se premaknit preden svetloba pride do tebe). Po drugi strani, ce nekdo iz centra arene dirigira vstajanje, lahko naredi kakrsen koli val, tudi tak, ki se giblje z nadsvetlobno hitrostjo. Pa vendar ni bilo nobenega potovanja nicesar vzdolz vala, tudi informacije ne, vsa informacija v resnici poteka od dirigenta do ljudi na sedezih, ta informacija gre pa s svetlobno hitrostjo. Ce das dirigentu luc in maha pred njo z roko, si nazaj na prejsnjem problemu.

[problemi]

Vprašanje je v bistvu tole: ali je tak primer sploh smiselno obravnavati kot primer za hitrost nečesa. V navedenih temah sem dal za primer gibanje na televizijskem zaslonu (piksli se ne gibljejo, opazovalec pa ima vtis, da se, in če se prižgeta dva piksla hkrati, ali gre za neskončno hitrost? Česa pa?).

Ja, jaz mislim da sem z naslednjim rekel ravno to, da nima smisla obravnavati kot primer za hitrost nečesa oziroma hitrost gibanja sence primerjati s hitrostjo svetlobe:

"... Vendar mislim da nikakor ne moremo senco obravnavati kot elektromagnetno valovanje. Če je elektromagnetno valovanje moč kvantizirati in je kvant elektromagnetnega valovanja foton, kaj je "kvant sence". Odsotnost fotona???"

Ampak na Kvarkadabri tudi avtoritete s področja fizike, kar Zupan za mene vsekakor je, to počnejo:

http://www.kvarkadabra.net/index.html?/ ... palica.htm

[beno23]

To ze ampak govora je o hitrosti v precni smeri, ce premikas okno tik pred svetilom. Torej, hitrost roba sence po zemlji.

Ja tudi ta rob sence se ne more premikati z hitrostjo, ki je večja od svetlobne.

[Aniviller]

Zakaj pa ne?

[beno23]

Zakaj pa ne?

tukaj je lepo razloženo

Shadow propagation speed
The farther the distance from the object blocking the light to the surface of projection, the larger the silhouette (they are considered proportional). Also, if the object is moving, the shadow cast by the object will project an image with dimensions (length) expanding proportionally faster than the object's own length of movement. The increase of size and movement is also true if the distance between the object of interference and the light source are closer. This, however, does not mean the shadow may move faster than light, even when projected at vast distances, such as light years. The loss of light, which projects the shadow, will move towards the surface of projection at light speed.The misconception is that the edge of a shadow "moves" along a wall, when in actuality the increase of a shadow's length is part of a new projection, which will propagate at the speed of light from the object of interference.

[Aniviller]

Ja to itak vemo... odsotnost svetlobe se OD SVETILA DO ZASLONA itak premika s svetlobno hitrostjo, o tem ni dvoma. Tukaj je bilo povsod govora o hitrosti roba VZDOLZ ZASLONA - ta je pa poljubna, ker je rob itak nekaj navideznega in se nic dejansko ne premika v tisti smeri.

[beno23]

Ja to itak vemo... odsotnost svetlobe se OD SVETILA DO ZASLONA itak premika s svetlobno hitrostjo, o tem ni dvoma. Tukaj je bilo povsod govora o hitrosti roba VZDOLZ ZASLONA - ta je pa poljubna, ker je rob itak nekaj navideznega in se nic dejansko ne premika v tisti smeri.

Ok. Sam tu je ubisvu razloženo da ta senca ni nek premik po zaslonu ampak samo nova projekcija sence.

"The misconception is that the edge of a shadow "moves" along a wall, when in actuality the increase of a shadow's length is part of a new projection, which will propagate at the speed of light from the object of interference."

[Aniviller]

Zato je tisto s piksli na zaslonu dobra primerjava ker tam je sploh ocitno da je to pac nova slicica.

[MAVER|CK]

No tisto o masi fotonov in crni luknji je seveda kozlarija, izvor pa je da v zvezi s crnimi luknjami delas sklepe na podlagi Newtonove gravitacijske teorije, namesto Einsteinove, ki je nujna za opis teh objektov.

Glede skoka v zrak: tisto ni povsem res... zaradi Coriolisove sile te odnese malce proti zahodu, se pa zemlja prepocasi vrti da bi se kaj poznalo (stevilke pridejo tam okrog mikrometrov, ne metrov).

@Aniviler: Tako sem razmišljal leta 1998. Pač človek je enkrat mlad pa še ni tok načitan in hoče rit z glavo skozi zid (brez znanja). No na žalost tudi meni ni uspelo, hehe.

Uf, na Coriolisa sem pa pozabil, ampak po mojem bi bile številke še manjše od mikrometrov (če bi mel cajt bi z veseljem malo poračunal) jaz bi prej o kakih nano metrih govoril, po mojem manjše kot so možnosti meritve, hehe.

[Aniviller]

Ja saj se mi je zdelo samo je treba morebitne bralce opozorit, ljudje cisto prehitro poberejo vsako nepravilnost ki jo kje preberejo.

Coriolis: tako malo pa spet ni. Evo, dajmo poracunat. Imas navpicni met s hitrostjo \(v_0\), imas \(v=v_0-gt\), cas pristanka je \(t_0=\frac{2v_0}{g}\), Coriolis gre (po absolutni vrednosti) kot \(F=2m\omega v=my''\) (pospesek v y smeri), od koder dobis z integracijo:
\(y'=2\omega \int (v_0-gt){\,\rm d}t=2\omega(v_0 t-gt^2/2)\)
\(y=2\omega\int_0^{t_0} (v_0 t-gt^2/2){\,\rm d}t=2\omega(\frac{v_0 t_0^2}{2}-\frac{g t_0^3}{6})\)
Vstavis t0:
\(y=\omega(\frac{4v_0^3}{g^2}-\frac{8v_0^3}{3g^2})=\frac{4\omega v_0^3}{3g^2}\)
Ce imas en tak mocnejsi odriv 1m/s, pride tole tocno mikrometer tako da je bila ocena kar prava. Seveda na ekvatorju, drugje je pa pomnozeno s kosinusom zemljepisne sirine.

[MAVER|CK]

Hudiča, sm mislu, da je manjši vpliv zadeve, ker smo ga vedno skor zanemarjali. Thanx, Aniviler za razsvetlitev!