Kvarkadabra forum

agata napisal/-a:Kot, da se Narave politika ne tiče. Kako kratkovidno. Ravno zarad politike bo šla kmalu rakom žvižgat, če bodo naravoslovci tiščali glavo v pesek. Naravoslovje je še kako politična znanost.

Hah, ta je pa močna: da bo zaradi politike "Narava" "šla rakom žvižgat". Pa sem mislil, da je ZdravaPamet (tudi družboslovki ge. agati) dobro pojasnil, kako je s tem.

NIKKI napisal/-a:Tu ni mesto za dnevo politiko!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!

Sicer je naslov teme "Volitve" in ta tema res ni ravno "dnevna politika", praviloma je "štiriletna politika", ampak morebiti imaš celo prav. Mesto za "dnevno politiko" je pred Borzo, Filozofsko fakulteto, Parlamentom, Univerzo, Kliničnim centrom ..., če naštejem zgolj nekaj aparatov države, ki nas "modelirajo" v okviru določene ideologije.

Debatiramo, se ne maramo, samo znanje in spoznavanje narave stvari in Narava sama je moj in upam tudi cilj tega foruma!

NIKKI, res je debatiramo, se nemalokrat tudi sporečemo, vendar bi težko rekel, da se ne maramo, no, ne trdim pa da tudi to ni možno.

Lahko se strinjam s teboj, da je potrebno znanje in spoznavanje narave stvari in Narave same, vendar če se ne motim in vem, da se ne, je tudi človek del Narave. Torej moramo imeti znanje in spoznavo glede človeka in pa skupnosti (družbe) v kateri človek biva.

Lahko se pa tega lotimo tudi s strani ekzaktnih ved in se vprašamo, kaj pravi nevrologija (in ostale s tem povezane vede) glede tega, na podlagi česa se človek odloča glede kandidatov na volitvah.

Prosim, vem, da ni idealna rešitev, samo ne počet tega- mešati politike zraven.

Kakor koli obrneš je že zraven.

Problemi napisal/-a:Lahko se pa tega lotimo tudi s strani ekzaktnih ved in se vprašamo, kaj pravi nevrologija (in ostale s tem povezane vede) glede tega, na podlagi česa se človek odloča glede kandidatov na volitvah.

To tudi mene zanima.
Na podlagi česa se izbira nekoga, kateremu zaupamo svojo usodo. Ali je to podobno, kot če bi izbirali prijatelja...starša....?
Seveda ima vsak svoja merila in prioritete, po katerih ovrednoti pravega človeka.

To tudi mene zanima.
Na podlagi česa se izbira nekoga, kateremu zaupamo svojo usodo. Ali je to podobno, kot če bi izbirali prijatelja...starša....?
Seveda ima vsak svoja merila in prioritete, po katerih ovrednoti pravega človeka.

Roberto hvala, ker mi omogočaš, da citiram Hammerstein-Equorda, bom dal angleško verzijo:

I divide my officers into four groups. There are clever, diligent, stupid, and lazy officers. Usually two characteristics are combined. Some are clever and diligent -- their place is the General Staff. The next lot are stupid and lazy -- they make up 90 percent of every army and are suited to routine duties. Anyone who is both clever and lazy is qualified for the highest leadership duties, because he possesses the intellectual clarity and the composure necessary for difficult decisions. One must beware of anyone who is stupid and diligent -- he must not be entrusted with any responsibility because he will always cause only mischief.[

http://en.wikipedia.org/wiki/Hammerstein-Equord

Shrink, kar vi me spomnite kako je s tem. Sem bolj kratke pameti in sem že pozabila.

problemi napisal/-a:Zakaj naj ne bi bilo možno, da na oblasti ne bi imeli največjih lopovov?

Iz preprostega dejstva, da moraš biti precejšen lopov, da sploh prideš na oblast.

Seveda trčimo ob problem, kaj sploh mislimo s pojmom "lopov" in pa seveda "oblast"

Res je. Morda bi morali tu dodati še pojem sebičnosti, častihlepja in brezobzirnosti. Pri oblasti pa bi se morali zavedati, da praviloma formalna oblast o ničemer ne odloča. Niti vlečejo sive eminence v ozadju.

ampak kljub temu smatram, da je to vendarle pretiravanje.

Torej imaš oblast, ki si jo hotel imeti.

kaj je v politiki tako neznanstvenega, da zato o njej ne bi mogli - ni na mestu - razpravljati na znanstvenem forumu?

Hm, pokaži mi uporabo znanstvene metode v politiki. Čeprav moram priznati, da je v ozadju vladanja, prepričevanja, sprenevedanja, veliko trde psihologije.

Roman napisal/-a:Iz preprostega dejstva, da moraš biti precejšen lopov, da sploh prideš na oblast.

V katerem smislu lopov? Verjetno ne misliš kradljivec?

Sicer SSKJ opredeli pojem lopov kot: lópov in lôpov -a m (ọ̑; ȏ) slabš. ničvreden človek, malopridnež. Iz tega pa sledi, da recimo za Boruta Pahorja ne moremo trditi, da je ničvreden človek, malopridnež. To bi po moje bilo pretiravanje.

Mislim, da se mnogi ne zavedajo/zavedamo koliko je potrebno biti pazljiv pri uporabi določenih besed. Iz več razlogov, pa o tem mogoče kdaj drugič.

Res je. Morda bi morali tu dodati še pojem sebičnosti, častihlepja in brezobzirnosti. Pri oblasti pa bi se morali zavedati, da praviloma formalna oblast o ničemer ne odloča. Niti vlečejo sive eminence v ozadju.

To mi sicer zveni zelo "zarotniško", vendar imaš prav, zelo veliko politike se odvija v ozadju dogajanja na "velikem odru", katerega mi spremljamo.

Torej imaš oblast, ki si jo hotel imeti.

Tega nisem rekel. Rekel sem zgolj, da se mi zdi posploševanje "vsi so lopovi" pretiravanje in do neke mere celo škodljivo početje - demagogija, zamagljevanje dejanskega stanja tipa "12 let na 50 let podlage".

Hm, pokaži mi uporabo znanstvene metode v politiki. Čeprav moram priznati, da je v ozadju vladanja, prepričevanja, sprenevedanja, veliko trde psihologije.

Zgleda, da sva zopet trčila ob to, da verjetno drugače razumeva pojma znanost in politika. No, mimo tega, politika črpa svojo vednost iz nemalo različniš disciplin znanosti. Če jih naštejem samo nekaj: ekonomija, matematika (statistika), ekologija, politologija, zgodovina, medicina ... Seveda pa, če z zgornjim misliš, da politika obravnava sistem-e, ki niso povsem deterministični in so stohastični, se pa strinjam. Politika dejansko ni enako fizika. Vendar zato ni nič manj znanstvena.

Konec koncev, lahko na Wikipediji prebereva: "Politične znanosti (vede) oziroma s skupno besedo politologija je skupek družbenih ved, ki se ukvarjajo s preučevanjem politike, političnega življenja in odnosov ter vlogo človeka v politiki.". (http://sl.wikipedia.org/wiki/Politologija)

Aja, vprašal si po "uporabi znanstvene metode v politiki": recimo "raziskava javnega mnenja" oziroma obdelava tako pridobljenih podatkov, temelji na matematiki, natančneje statistiki. Da ekonomije niti ne omenjam.

agata napisal/-a:Shrink, kar vi me spomnite kako je s tem. Sem bolj kratke pameti in sem že pozabila.

Sem prepričan, da ga. agata zna uporabljati polje "išči" v desnem zgornjem kotu.

problemi napisal/-a: Sicer SSKJ opredeli pojem lopov kot: lópov in lôpov -a m (ọ̑; ȏ) slabš. ničvreden človek, malopridnež. Iz tega pa sledi, da recimo za Boruta Pahorja ne moremo trditi, da je ničvreden človek, malopridnež. To bi po moje bilo pretiravanje.

On je le držal vrečo drugim...A je zaradi tega kaj manj odgovoren....Mislim, da ne.

Roman napisal/-a:Iz preprostega dejstva, da moraš biti precejšen lopov, da sploh prideš na oblast.

To je tisto resnično, a hkrati žalostno dejstvo.

NIKKI napisal/-a:I divide my officers into four groups. There are clever, diligent, stupid, and lazy officers. Usually two characteristics are combined. Some are clever and diligent -- their place is the General Staff. The next lot are stupid and lazy -- they make up 90 percent of every army and are suited to routine duties. Anyone who is both clever and lazy is qualified for the highest leadership duties, because he possesses the intellectual clarity and the composure necessary for difficult decisions. One must beware of anyone who is stupid and diligent -- he must not be entrusted with any responsibility because he will always cause only mischief.[

In realnost je takšna, kot jo predstavlja tistih 90%.

Če pa ne vem kaj naj iščem, in zanima me vaš argument, ne od zdrave pameti.

problemi napisal/-a:V katerem smislu lopov? Verjetno ne misliš kradljivec?

Tudi, pač odvisno od priložnosti.

recimo "raziskava javnega mnenja" oziroma obdelava tako pridobljenih podatkov, temelji na matematiki, natančneje statistiki. Da ekonomije niti ne omenjam.

To velja zgolj teoretično. V praksi je ugotovljeno javno mnenje prilagojeno potrebam naročnikov raziskave, statistika se itak nikoli znanstveno ne obravnava.

agata napisal/-a:Če pa ne vem kaj naj iščem, in zanima me vaš argument, ne od zdrave pameti.

Ah, ga. agata:

http://www.kvarkadabra.net/isci.php?cx= ... %A1%C4%8Di

In če vas napotim k njegovim pojasnilom, boste menda znali potegniti pravilen sklep glede mojih pogledov v zvezi s tem.

Napovedujem, volilna udeležba bo 60%!
Na nekem novičarskem portalu sem našel udeleženost do 11. ure in tudi končno udeležbo.
leto /do 11h/končno %
1992 33,0 85,6
1996 29,62 73,70
2000 25,52 70,14
2004 19,60 60,65
2008 19,72 63,10
Dobil sem odvisnost Uk= 30+ 1.61*U11, mediji poročajo, da je do 11. ure glasovalo 18,71 %. Torej bo udeležba 60%! Napaka fita za n-ja 6 in smernega koeficenta k 0.24. Skupna napaka je najbrž okoli 10%, če smo zelo pošteni! Drugače je standardna devijacija SD= 2,8.

Roberto11. napisal/-a:On je le držal vrečo drugim....

In si ga verjetno kazensko ovadil pri pristojnih odrganih? Roberto11, se opravičujem za cinizem, vendar smatram, da je v kontekstu debate povsem na mestu.

A je zaradi tega kaj manj odgovoren....Mislim, da ne.

Že vendar je potrebno povedati, česa konkretno je odgovoren. Mene zelo moti obsojanje ljudi, da so lopovi, "tako na počez".

In realnost je takšna, kot jo predstavlja tistih 90%.

Ti si verjetno znotraj onih 10 %?