Kvarkadabra forum

A ti nevroni so zvezani v verigo ali jih je več priključenih na del možganov? Nisem ziher če sem to dobro postavil...ali recimo čustva vključi samo en nevron (en nevron na posamezen del možganov, ki nosi določeno čustvo) ali sistem večih nevronov, ki so povezani z čustvenim delom kot celoto?

En nevron je kot igla v kopici sena, ki ima neko čudno zvezo z gibanjem; in ta kopica sena je kot igla v novi kopici sena, ki nam omogoča hoditi; ta druga kopica sena pa je kot igla v tretji kopici sena, ki nam omogoča gibanje. Število nevronov v velikih možganih, malih možganih, hrbtenjači in številnimi gangliji je ogromno. Nevron je ena sama samcata celica s svojimi končiči za prenos impulza. To je tako kot če bi imel eno celico iz kake mišice in bi se vprašal kako ta celica vpliva, da postavimo nov rekord v teku na 100m?...

Ne vem kaj dosti o tistem mikroskopskem koščku, ki je danes znan o delovanju možganov - le tiste bizarne malenkosti, ki se jih (smo se jih) učili v srednji šoli. Lepo bi bilo, če kdo priporoči kakšno pametno (pa ne ultra neosnovanega blebetanja o duši) litareturo.

Jaz sem enkrat na kemijskem tekmovanju dobil knjigo Trening možganov - leve IN desne polovice, ali nekako tako gre naslov. Najbrž nisi mislil te Sicer pa, ali se je med članki na kvarkadabri kdaj pisalo o možganih, živčevju nasploh ? Pa ne me zbrcat, ker nisem sam pogledal, ampak do zdaj se je nabralo že toliko kvarkadabraliterature, da lahko spremljam le delček

Bi lahko funkcijo nevrona primerjali z funkcijo tranzistorja?

Ja- nevron je povezava, ki glede na vhodni signal poslje signal naprej. Je pa ena razlika- tranzistor spreminja stanje napetosti glede na vhodno napetost, nevron ma pa vec vhodov in izhodov. Tko da ima lahko vec funkcij hkrati. Npr. ce je impulz na A, poslji C, ce sta impulza na B in C, poslji D,... Tako da deluje nevron kot cel kup tranzistorjev.

Gašper napisal/-a:Sicer pa, ali se je med članki na kvarkadabri kdaj pisalo o možganih, živčevju nasploh ?

Priporočam zelo zanimivo literaturo iz tega področja, audio knjigo The Philosophy of mind, prof. dr. Stepena Pollocka iz Cambridgske univerze. S svojimi 14 plus minus poglavji, ki nosijo naslove kot The legacy of Dualism, The Chinese room argument, Strong artificial inteligence, Brain is a digital computer, Turing machines itd itd... je idealno čtivo za vsak walkman ali mp3 player.

Aniviller napisal/-a: Npr. ce je impulz na A, poslji C, ce sta impulza na B in C, poslji D,... Tako da deluje nevron kot cel kup tranzistorjev.

Hm..torej možgani delujejo na principu binarnosti in posledično neke vrste digitalne tehnike? Če je to res, je to odlično.
Je že nevron popolnoma raziskan?

IBM je nekoč delal simulacijo nevronskih mrež (kot možgani), ne vem če se je kaj izcimilo iz tega. Zadeva je preveč kompleksna.

kren napisal/-a:IBM je nekoč delal simulacijo nevronskih mrež (kot možgani), ne vem če se je kaj izcimilo iz tega. Zadeva je preveč kompleksna.

Ah, do sedaj se jim je gotovo že kaj izcimilo. Čeprav hardver kapacitete človekovih možganov bo šele z razvojem nanotehnologije res zanimiv in tudi zelo uporaben v robotiki. Medtem ko je danes poudarek na razvoju softverskih simulatorjev nevronskih mrež, kjer podatkovne strukture predstavljajo nevrone, razne operacije pa povezave med njimi. Veliko takega softverja srečamo lahko v zabavni industriji pri računalniških igrah (takoimenovani "učeči algoritmi"), zanimiv pa je tudi Googlism (http://www.googlism.com) ki če se ne motim je tudi tega tipa softver.

kren napisal/-a:IBM je nekoč delal simulacijo nevronskih mrež (kot možgani), ne vem če se je kaj izcimilo iz tega. Zadeva je preveč kompleksna.

Glej novico: http://www.kvarkadabra.net/article.php/ ... h-mozganov

Wow, super!
To pa je presenečenje in pol!

marihuana za 40 procentov poveča rast nekih celic v podganjih možganih. te celice za pamtenje, spomin, se mi zdi.

Katera snov/spojina iz marihuane pa ? Kaj pa to da poveča pojavnost shizofrenije ?

Marihuana izboljša dolgoročni spomin, kratkoročnega poslabša.

Ob rojstvu imamo že dodelanih 90% možganskih povezav. S staranjem se vedno težje učimo. Prva leta so zato toliko bolj odločilna. Možgani prenehajo rasti pri 15. letu starosti. Pri tej starosti je tudi IQ na najvišji stopnji. Pri 20ih so možgani najsposobnejši (največ si lahko zapomnimo in obdelujemo). Po 20. letu gre samo še navzdol. Možgani se razvijajo tudi v pozni adolescenci in tja do 25. leta. Potem se oseba ne razvija več. (ima izdelan karakter itd.). Po 50. letu možgani pričnejo intenzivno propadati.

Mafijec napisal/-a:Po 50. letu možgani pričnejo intenzivno propadati.

Samo, če jih ne uporabljamo.