Neskončnost v naravi?

O naravnih pojavih. Kaj je ...? Kakšen je...?
genion
Prispevkov: 247
Pridružen: 13.4.2003 17:25
Kraj: Celje

Neskončnost v naravi?

Odgovor Napisal/-a genion » 17.4.2003 12:34

Pozdrav vsem, ki bi mi lahko to zadevšno pojasnali!
Kaj sploh je neskončnost?
Nekje sem bral, da lahko določeno razdaljo razdelimo na neskončno veliko enakih delov. Nato pa lahko vsakega od teh neskončno majhnih delčkov, razdelimo še za neslednjih neskončno delov?!?
Potemtakem imamo kar dvojno neskončnost?
Moja logika mi pravi, da če je neka razdalja končna, je ne moremo razdeliti na neskončno delov, saj potem takšne razdalje nebi mogli premostiti.
Kaj pa, da nekaj traja neskončno dolgo, oz. obstaja že od nekdaj. Saj mora čas imeti nekakšen začetek, da bi lahko nekaj trajalo. Če pa ima začetek, pa tudi ne more biti neskončen, saj je vsaj na eni "strani" omejen in se na drugi "strani" samo še veča. Pojma nimam!
Ali je lahko ena neskončno velika vrednost večja, ali manjša od druge neskončno velike vrednosti?
Prosim pomoč! :?

Krokar
Prispevkov: 7
Pridružen: 27.4.2003 15:50
Kraj: ihan
Kontakt:

del odgovora

Odgovor Napisal/-a Krokar » 28.4.2003 16:49

Nekaj ze pise o tem http://www.kvarkadabra.net/index.html?/ ... _delec.htm
Nekaj o tem kaj je to neskončno pišeta Giordano Bruno (Filozof), in Aristotel.
sam klikni na iskanje potem pa vpiš neskončno.
Drugač pa je en dober povzetek Bruna v knjigi Marko Uršič: Štirje časi pomlad
od strani 361 naprej
Sam to je bolj iz filozofskega vidika, ampak kr zanimiv za brat

Gost

Odgovor Napisal/-a Gost » 2.5.2003 23:19

Glede deljenja na neskončno delov...to je integral. Z integrali računamo nesimetrične površine.

vidmarmat
Prispevkov: 11
Pridružen: 30.12.2002 8:44
Kraj: RAZORI
Kontakt:

nekaj malega

Odgovor Napisal/-a vidmarmat » 9.5.2003 18:24

Jaz bi komentiral samo tvoje zadnje vprašanje o tem ali je lahko neka neskočnost večja od druge. Res je tako. Iz striktno matematičnega stališča dve množici nimata enake neskončnosti, če njunih elementov ne moremo spraviti v t.i. bijektivno koresponedenco, torej da ne moremo vsakemu elementu prve množice prirediti element iz druge množice. čE TO LAHKO STORIMO pravimo, da imata množico enako moč. Tako imata enako moč množica IN in množica vseh sodih števil. Je pa množica IR po moči večja od IN. Kaj več o tem si lahko prebereš v Smullyanu, mislim da je naslov Cantor, hudič in neskočnost.

Gost

Odgovor Napisal/-a Gost » 11.8.2003 18:19

vesh kaj jaz mislim...da je neskoncnost samo algebraična kompleksnost...torej...neka lasnost dolocene stvari v nekem sistemu katera ima vec informacij kot sam sistem..torej..ga sistem ne more dokoncat...

in cas je ipaq samo ena dimenzija..ce to TV zasloni samo v 2D zakaj nebi moglo obstajt kaj ki je samo v 3D ? alpa v 6D brez casa :)

genion
Prispevkov: 247
Pridružen: 13.4.2003 17:25
Kraj: Celje

Odgovor Napisal/-a genion » 11.8.2003 21:00

Ti povem, da si zadel v bistvo!

Gost je povedal:
vesh kaj jaz mislim...da je neskoncnost samo algebraična kompleksnost...torej...neka lasnost dolocene stvari v nekem sistemu katera ima vec informacij kot sam sistem..torej..ga sistem ne more dokoncat...

Kar bi pomenilo, če malo teoriziram (in teroriziram znanost), da bi v tem primeru, naše vesolje lahko imelo nekakšne veličine, ki bi bile lahko neskončne (se bi zdele neskončne), vendar samo v okviru mej, ki jih samo vesolje postavlja (fizika, pa podobne reči). Če bi se nam neka stvar (npr. razdalja) zdela neskončna v 3D+čas prostoru, bi se prav ta zadevšna lahk lepo zaključevala kot majhen nedolžen pojav v stvarnosti z več dimenzijami.
In zaključek; da vesolje obstaja v nečem drugem (to neki druga bom imenoval IZVENVESOLJE ali krajše NE TU AMPAK TAM), ki pa je lahko po volumno manjše od vesolja :P .
Ob tem spoznanju se verjetno prav vsem že malo kisa, zato bom pustil odkrivanje resnice kasnejšim generacijam :lol: .

jurdos (gost)

Odgovor Napisal/-a jurdos (gost) » 12.8.2003 19:56

pomisli...imash 1D (daljica) ki se veca v neskoncno...enkrat se konca...takrat se pojavi 2D ki se spet veca v neskoncno...ko se pac konca...se pojavi 3D(prostor) in se s5 shiri v neskoncno....ko se konca she prostor...se pojavi she cas...ki s5 shopa v neskoncnost...in ko se konca cas se pojavi 5D ki nas s5 omejuje...dokler se ne konca :)

torej..uni ki bi ziveli v 1D se bi jim vesolje zdelo neskoncno..ker ne bi znali z njihovo 1D racunat nadaljevanje v ostalih mi pa ki zivimo v 4D vemo kje se konca 1D in nam je logicno :)

algebraična kompleksnost je dokaz da je neskoncnost samo ne zmoznost razumevanja zaradi omejenosti sistema..torej..da nikoli ne bomo mogli vsega razumet...in ravno to nas bo gnalo naprej :) zato bomo vedeli vedno vec..jeee ;) dokler seveda nes nekaj ali nekdo ne bo izbrisaw iz tega sveta

Roman

Kaj je neskončnost?

Odgovor Napisal/-a Roman » 14.8.2003 9:48

V matematiki znamo definirati neskončne množice, se pravi tiste, ki imajo neskončno mnogo elementov, na primer naravna števila. Definicija gre nekako takole: množica je neskončna, če obstaja v njej prava podmnožica, ki ima enako mnogo elementov kot celotna množica. Pri naravnih številih lahko primerjamo celotno množico s podmnožico lihih števil. Obe imata enako število elementov, čeprav vsebuje podmnožica lihih števil samo polovico vseh elementov celotne množice.

Nekateri filozofi prisegajo na trditev, da je "celota večja od svojih delov". Če to razumemo v skladu z zgornjim odstavkom, potem trditev pomeni samo to, da so vse celote končne. Zaenkrat človeku še ni uspelo dokazati kakšne konkretne neskončnosti.

Uporabniški avatar
Che
Prispevkov: 48
Pridružen: 13.1.2004 17:40
Kraj: ljubljana
Kontakt:

Odgovor Napisal/-a Che » 15.1.2004 19:54

vidmarmat napisal/-a:Jaz bi komentiral samo tvoje zadnje vprašanje o tem ali je lahko neka neskočnost večja od druge. Res je tako
jaz sicer preostalega posta ne razumem pa mi po preprosti logiki ne gre v glavo kako je lahko ena neskončnost večja od druge oz kako sploh definiraš VELOKOST NESKONČNOSTI. pa sorite k pač nisem tak genij ostali obiskovalci tega foruma.

Gost

Odgovor Napisal/-a Gost » 15.1.2004 20:08

Neskončna množica A je večja od neskončne množice B, če obstaja injektivna preslikava iz A v B

Roman
Prispevkov: 5491
Pridružen: 21.10.2003 8:03

Odgovor Napisal/-a Roman » 15.1.2004 22:14

Neskončna množica A je večja od neskončne množice B, če ima več elementov. Ker je naravnih števil ravno toliko kot sodih ali lihih, teh pa spet ravno toliko kot celih in celo kot ulomkov, so vse te množice enako velike. Zadeva je navidezno paradoksna, saj je vendar naravnih števil vendar dvakrat toliko kot sodih. No, tale "dvakrat" nekaj zaleže samo pri končnih množicah. Vsem tem omenjenim množicam rečemo, da so števno neskončne, morda zato, ker so enako velike kot množica naravnih števil, s pomočjo katere štejemo.

Japi

...

Odgovor Napisal/-a Japi » 16.1.2004 22:46

Roman je napisal:
Pri naravnih številih lahko primerjamo celotno množico s podmnožico lihih števil. Obe imata enako število elementov, čeprav vsebuje podmnožica lihih števil samo polovico vseh elementov celotne množice.

Torej, če to neskončnost naravnih števil razdelim na neskončno medseboj enakih intervalov, pomeni, da je število lihih ter lihih + sodih števil enako?

Phantomas
Prispevkov: 5
Pridružen: 10.10.2004 21:29

Odgovor Napisal/-a Phantomas » 10.10.2004 21:43

Che napisal/-a: jaz sicer preostalega posta ne razumem pa mi po preprosti logiki ne gre v glavo kako je lahko ena neskončnost večja od druge oz kako sploh definiraš VELOKOST NESKONČNOSTI.
Se bom poizkusil v enem primeru, upam da mi bo ratalo 8)

Prva neskončnost: Če nizaš števila 1,2,3,4,5... in to počneš v neskončnost imaš naraščajoče neskončno število števil (množico).

Druga neskončnost: Nizaš številka 1.1, 1.2, 1.3, 1.4, ... 2.0, 2.1,2.2,... in to počneš v neskončnost imaš prav tako naraščajoče neskončno število števil (množico)

Obe neskončnosti sta neskončni. Le da je druga bolj gosta kot prva, vsebuje več števil in torej ni enakovredna prvi množici - je večja (bolj gosta), čeprav sta obe neskončni.

P.

Roman
Prispevkov: 5491
Pridružen: 21.10.2003 8:03

Re: ...

Odgovor Napisal/-a Roman » 11.10.2004 8:31

Japi napisal/-a:pomeni, da je število lihih ter lihih + sodih števil enako?
Tako je. Navajam nekaj primerov množic, ki imajo enako število elementov in so števno neskončne: naravna števila, cela števila, racionalna števila (ulomki), soda števila, liha števila, kvadrati, n-kratniki (za poljuben n), praštevila. Množica realnih števil ni števna, ker je ne moremo primerjati z (natančneje rečeno: bijektivno preslikati v) recimo množico naravnih števil. Realna števila so definirana kot števila z neskončno mnogo decimalkami in jih je kontinuum mnogo, kar je veliko več kakor števno mnogo.

Uporabniški avatar
Japi
Prispevkov: 230
Pridružen: 16.4.2004 17:17

Odgovor Napisal/-a Japi » 11.10.2004 16:49

No, s stališča bijektivne preslikave se strinjam s tabo, Roman. Na prvi pogled pa bi bilo zelo uporabno upoštevati tudi hitrost divergence proti neskončnosti, vsaj kar se tiče neskončnih limit itd.

Odgovori

Kdo je na strani

Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 5 gostov