Ogenj
Plamen je curek plazme - zaradi visoke temperature ioniziranih molekul zraka. Zaradi vzgona ponavadi pridobi navpicno stozcasto obliko. (zato v brezteznem prostoru gorenje zelo otezeno - ni izmenjave plinov). Plamen ni nujno da nastane zaradi procesa gorenja (kemicne reakcije, predvsem oksidacija), potreben je le dovolj mocan vir gretja.
da, obliko naredijo konvekcijski tokovi. toplejši zrak je redkejši od hladnejšega in zarade tega nastave vzgon,
da pa so konvekcijski tokovi klučen pomen za obliko plamena nam pokaže opazovanje plamena v breztežnostnem prostoru (ali z zeeelo majhno gravitacijo, npr vesoljska postaja Mir). če ni gravitacije, potem tudi vzgona ni- gostota plina ne vpliva na razporeditev le tega po prostoru. veliko znanstvenikov, med njimi tudi einstein, so napačno domnevali da bi v tem primeru (v prostoru brez gravitacije) plamen preprosto ugasnil. namreč pozabili so na difuzijski tok delcev. to pomeni, da iz prostora z več delci, potujejo tja kjer jih je manj. no ta poskus je dokazal, da v primeru mikrogravitacije dobimo gorečo svečo s zelo medlim difuzijskim plamenom, ki pa ima, ker ni konvekcijskih tokov, okroglo obliko. prav tako gorenje v mikrogravitaciji traja veliko dlje, saj je dotok kisika precej manjši kot npr. na zemlji.
da pa so konvekcijski tokovi klučen pomen za obliko plamena nam pokaže opazovanje plamena v breztežnostnem prostoru (ali z zeeelo majhno gravitacijo, npr vesoljska postaja Mir). če ni gravitacije, potem tudi vzgona ni- gostota plina ne vpliva na razporeditev le tega po prostoru. veliko znanstvenikov, med njimi tudi einstein, so napačno domnevali da bi v tem primeru (v prostoru brez gravitacije) plamen preprosto ugasnil. namreč pozabili so na difuzijski tok delcev. to pomeni, da iz prostora z več delci, potujejo tja kjer jih je manj. no ta poskus je dokazal, da v primeru mikrogravitacije dobimo gorečo svečo s zelo medlim difuzijskim plamenom, ki pa ima, ker ni konvekcijskih tokov, okroglo obliko. prav tako gorenje v mikrogravitaciji traja veliko dlje, saj je dotok kisika precej manjši kot npr. na zemlji.
Zakaj pa ne? (ceprav bolj slucajno).ali besede- ogenj, voda, zemlja, zrak lahko predstavljajo agregatna stanja?
plazma, tekoce stanje, trdn stanje, plinasto stanje
V termodinamskem smislu je stanj se veliko vec, definicije nastetih pa so:
plin: molekule se gibljejo skoraj neodvisno, snov zapolni ves prostor ki ga ima na razpolago
kapljevina: med molekulami delujejo mocne privlacne sile, nastopajo v grucah, tvori se gladina.
trdna snov: molekule imajo omejen prostor znotraj katerega se gibljejo in imajo vseskozi iste sosede. v primeru kristalne snovi imamo prisotno simetrijo.
plazma: v bistvu plin, le da so sestavni delci nabiti in se zato obnasa malo drugace.
Aniviller je mislil na pojav anomalije vode, pri katerem se gostota vode z višanjem temperature ne zmanjšuje v celotnem območju. Njena gostota namreč od \(0^o\) do \(4^o\) C (kjer ima tudi maksimum) narašča, nato pa pada.Rokerda napisal/-a:kako to misliš?? pri trdnem je gostota večja, čisto logično, pri plinatem pa zelo majhna, ponovno zelo logičnoAniviller napisal/-a:Za gostoto pa to ni vedno res - voda je ze lepa izjema.
O plamenu oz. ognju pa je na Kvarkadabri moč najti odličen članek (povzel ga je že Rokerda):
http://www.kvarkadabra.net/index.html?/ ... plamen.htm.