Kvarkadabra forum

Kaj v ognju ne izgori.?

Vprašanje ni jasno. Ko si kuham večerjo, mi kovinska ponev na butan-propanovem ognju dosedaj še ni nikoli izgorela.

Ali si s tem mislil snovi, ki so ognje-odporne; npr azbest, keramika, wolfram...

Buschi napisal/-a:Ali s tem misliš snovi, ki so ognje-odporne; npr azbest, keramika, wolfram...

Te snovi niti v čisti bližini sonca ne bi izgorele?

Če je moje telo atom, atomčki, ..
kaj so misli?

me, premakni se v oddelek s filozofskimi vprašanji!

mene pa zanima,
kaj sploh je ogenj?

Ogenj je pojav, pri katerem oddaja snov ob spajanju s kisikom svetlobo in toploto. (wiki)

kaj sploh mislimo z ognjem- plamen?
in ce- s cesa je ta plamen...

Plamen je curek plazme - zaradi visoke temperature ioniziranih molekul zraka. Zaradi vzgona ponavadi pridobi navpicno stozcasto obliko. (zato v brezteznem prostoru gorenje zelo otezeno - ni izmenjave plinov). Plamen ni nujno da nastane zaradi procesa gorenja (kemicne reakcije, predvsem oksidacija), potreben je le dovolj mocan vir gretja.

da, obliko naredijo konvekcijski tokovi. toplejši zrak je redkejši od hladnejšega in zarade tega nastave vzgon,
da pa so konvekcijski tokovi klučen pomen za obliko plamena nam pokaže opazovanje plamena v breztežnostnem prostoru (ali z zeeelo majhno gravitacijo, npr vesoljska postaja Mir). če ni gravitacije, potem tudi vzgona ni- gostota plina ne vpliva na razporeditev le tega po prostoru. veliko znanstvenikov, med njimi tudi einstein, so napačno domnevali da bi v tem primeru (v prostoru brez gravitacije) plamen preprosto ugasnil. namreč pozabili so na difuzijski tok delcev. to pomeni, da iz prostora z več delci, potujejo tja kjer jih je manj. no ta poskus je dokazal, da v primeru mikrogravitacije dobimo gorečo svečo s zelo medlim difuzijskim plamenom, ki pa ima, ker ni konvekcijskih tokov, okroglo obliko. prav tako gorenje v mikrogravitaciji traja veliko dlje, saj je dotok kisika precej manjši kot npr. na zemlji.

ali besede- ogenj, voda, zemlja, zrak lahko predstavljajo agregatna stanja?
plazma, tekoce stanje, trdn stanje, plinasto stanje

kaksen bi bil smiseln vrstni red oz. na kaj (gostoto?, T?, hitrost delcev? kaj drugega...)

ali besede- ogenj, voda, zemlja, zrak lahko predstavljajo agregatna stanja?
plazma, tekoce stanje, trdn stanje, plinasto stanje

Zakaj pa ne? (ceprav bolj slucajno).

V termodinamskem smislu je stanj se veliko vec, definicije nastetih pa so:

plin: molekule se gibljejo skoraj neodvisno, snov zapolni ves prostor ki ga ima na razpolago
kapljevina: med molekulami delujejo mocne privlacne sile, nastopajo v grucah, tvori se gladina.
trdna snov: molekule imajo omejen prostor znotraj katerega se gibljejo in imajo vseskozi iste sosede. v primeru kristalne snovi imamo prisotno simetrijo.
plazma: v bistvu plin, le da so sestavni delci nabiti in se zato obnasa malo drugace.

Odvisnost stanja in gostote od temperature je pa ocitno za vsako snov drugacna, so pa dolocene smernice: Naceloma je snov glede na temperaturo najprej v trdnem stanju, nato tekocem (ce sploh) in nazadnje v plinastem. Za gostoto pa to ni vedno res - voda je ze lepa izjema.

Aniviller napisal/-a:Za gostoto pa to ni vedno res - voda je ze lepa izjema.

kako to misliš?? pri trdnem je gostota večja, čisto logično, pri plinatem pa zelo majhna, ponovno zelo logično

Rokerda napisal/-a:

Aniviller napisal/-a:Za gostoto pa to ni vedno res - voda je ze lepa izjema.

kako to misliš?? pri trdnem je gostota večja, čisto logično, pri plinatem pa zelo majhna, ponovno zelo logično

Aniviller je mislil na pojav anomalije vode, pri katerem se gostota vode z višanjem temperature ne zmanjšuje v celotnem območju. Njena gostota namreč od \(0^o\) do \(4^o\) C (kjer ima tudi maksimum) narašča, nato pa pada.

O plamenu oz. ognju pa je na Kvarkadabri moč najti odličen članek (povzel ga je že Rokerda):

http://www.kvarkadabra.net/index.html?/ ... plamen.htm.

Še ena zanimivost.
Modrina plamena na plinskem štedilniku ali plinskem vžigalniku je enaka modrini plinskih repov kometov. Vzrok je ioniziran ogljik!