hlapenje
hlapenje
Če imamo vodo in mimo piha suh zrak, začne voda izhlapevat, in se zaradi tega tudi hladit, ker se energija za izhlapevanje črpa iz vode. To je vse ok, samo zakaj se energija črpa ravno iz vode, zakaj pa se ne črpa iz zraka (tako bi voda ostala pri enaki temperaturi)?
Re: hlapenje
Energija se črpa iz okolice in ne iz vode! Da voda lahko izhlapi se mora okolica ohladiti!fogl napisal/-a:Če imamo vodo in mimo piha suh zrak, začne voda izhlapevat, in se zaradi tega tudi hladit, ker se energija za izhlapevanje črpa iz vode. To je vse ok, samo zakaj se energija črpa ravno iz vode, zakaj pa se ne črpa iz zraka (tako bi voda ostala pri enaki temperaturi)?
Lahko noč želim..
Nikakor, mislil sem na okoliško vodo in ne na zrak. Zrak se ohlaja posledično.fogl napisal/-a:Se pravi po tvoji teoriji če narediš lužo vode na tleh se luža ne bo ohladila ko bo voda izhlapevala...
Zakaj je to tako pa kot je že povedal Aniviller, molekule v vodi imajo različne hitrosti, na površini trenutno najhitrejše pa vsrka okoliški zrak, če ta ni 100% nasičen. Voda v nasičenem zraku ne more izhlapevati saj zrak ni več sposoben sprejmati vodnih molekul, ker pride do kondenzacije. Če dvignemo temperaturo zraka se poveča tudi njegova sposobnost absorbcije vode.
Glede na temperaturo in relativno vlažnost zraka bo voda izhlapevala, ta odvisnost je opisana v Molierovem diagramu. Na tak način tudi deluje eden izmed načinov merjenja relativnostne vlage in sicer tako, da meriš temperaturo vlažnega in pa temperaturo suhega termometra, nato v diagramu poiščeš relatvnostno vlago glede na dejanko temperaturo zraka in temperaturo, ki jo kaže vlažni termometer.
Lep dan...
Temperatura vode (neke materije) je povprečana kinetična energija molekul.fogl napisal/-a:Zakaj naj bi imele drugačne hitrosti, če imajo enako temperaturo.
Kot verjetno že veš se molekule v vodi gibljejo, pri medsebojnem zaletavanju pa glede na vrsto trka ena prejme več kinetične energije kot druga. Iz česar sledi, da imajo molekule v vodi različne hitrosti.
Misliš tukaj na kavo???fogl napisal/-a:Kakšno srkanje neki...
Lep večer..
h=u+pv => dh=du+pdv+vdp =>(p=konst) dh=du+pdv
Ampak še zmerej ne vem kaj naj sklepam iz tega...ker se zrak navlažuje se mu volumen povečuje, zato se mora notranja energija zmanjšat (da ostane h konstantna), zato se temperatura zniža. Nekaj takega?
Ampak še vedno ne vem zakaj bi mogla bit dh=0. (Zakaj pa jo kemiki radi uporabljajo?)
Ampak še zmerej ne vem kaj naj sklepam iz tega...ker se zrak navlažuje se mu volumen povečuje, zato se mora notranja energija zmanjšat (da ostane h konstantna), zato se temperatura zniža. Nekaj takega?
Ampak še vedno ne vem zakaj bi mogla bit dh=0. (Zakaj pa jo kemiki radi uporabljajo?)
\(H=U+pV\)
\(dH=dU+d(pV)=dQ-pdV+pdV+Vdp=dQ+Vdp\)
Torej: pri konstantnem tlaku je \(dp=0\) in je sprememba entalpije enaka kar vlozeni toploti. Te pa ni, torej se entalpija ohranja. Za izobarne procese je torej entalpija prirocna za racunanje. Slisis tudi za "reakcijske entalpije, ...", ki ti direktno povejo koliko toplote se sprosti pri reakciji...
\(dH=dU+d(pV)=dQ-pdV+pdV+Vdp=dQ+Vdp\)
Torej: pri konstantnem tlaku je \(dp=0\) in je sprememba entalpije enaka kar vlozeni toploti. Te pa ni, torej se entalpija ohranja. Za izobarne procese je torej entalpija prirocna za racunanje. Slisis tudi za "reakcijske entalpije, ...", ki ti direktno povejo koliko toplote se sprosti pri reakciji...