Nižaji in višaji: Fis (F#) in Ges (Gb) - F sharp & G fla

O naravnih pojavih. Kaj je ...? Kakšen je...?
Odgovori
dci
Prispevkov: 8
Pridružen: 30.6.2004 15:40
Kraj: 'East, West, Lenart is BEST!!!'
Kontakt:

Nižaji in višaji: Fis (F#) in Ges (Gb) - F sharp & G fla

Odgovor Napisal/-a dci »

Pozdravljeni,

zanima me nasploh nekaj o nižajih in višajih v glasbi. Ton F# in Gb sta popolnoma enaka tona z isto frekvenco, vendar drugače poimenovana zaradi notalitete v katero sta postavljena. Zakaj torej pri godalih, npr. pri violini, slišimo F# drugače kot pa Gb, čeprav gre za isti ton. Namreč, teorija glasbe pravi, da zaigrani ton F# in zaigrani ton Gb na violini na istem mestu zveni drugače, en temneje (nižje), drugi svetleje (višje), čeprav gre za enako točko dotika prsta na struno.

Kako je to mogoče? Po vsej teoriji fizike, sta frekvenca in valovna dolžina tona F# in Gb popolnoma enaka, saj sta zaigrana na istem polju, valovna dolžina strune se ne spremeni.

Slišal pa sem namreč, da je bistvu stvari samo v tem, da merjena frekvenca obeh tonov F# in Gb ostane enaka, vendar zaradi različnih harmonskih podlag, naše uho oz. telo, ton sliši vseeno drugače, temneje, svetleje, veselo, žalostno itd, in se zdi, kot da je frekvenca različna.

Če slučajno kdo ve o tej zadevi še kaj več, naj me prosim razsvetli, ker si že lep čas belim glavo in tudi ves splet sem preiskal in še ne pridem na zeleno vejo :)

Hvala ter lp,

Denis.

Uporabniški avatar
Aniviller
Prispevkov: 7263
Pridružen: 15.11.2004 18:16

Odgovor Napisal/-a Aniviller »

Gre za dva razlicna koncepta: prvic, ker definiras ton kot del tonalitete, se tovrstni pari pojavljajo v razlicnih harmonskih podlagah (v dolocenem tonskem nacinu je eden del lestvice, drugi se pa pojavlja samo v izjemnih primerih kot alteracija). Frekvenca bi bila v tem primeru ista, le "izvor" drugacen.

Bolj pomemben vzrok pa je, da ni nujno da imamo temperirano umeritev. Pri temperirani umeritvi so vsi poltoni enaki (razmerje frekvenc je tako dvanajsti koren iz 2). Tako dosezemo, da vse tonalitete zvenijo enako. Po drugi strani cista kvinta, cista kvarta, velika terca itd... zvenijo lepo zaradi lepih racionalnih razmerij (2:3,3:4,4:5), ki so pa v temperirani umeritvi slabo predstavljene (kot \(\sqrt[12]{2^7},\ \sqrt[12]{2^5},\ \sqrt[12]{2^4}\)). Drugacna je klasicna umeritev, ki si izbere eno tonaliteto (npr. bele tipke, pri godalih glavne tone strun itd.) in v tej tonaliteti tocno zadane te intervale, na racun ostalih tonalitet, kjer so razmerja zdaj drugacna. Osnovna tonaliteta tako zveni bolj cisto, ostale pa bolj disharmonicno. V praksi pa se uporablja marsikaksne vmesne variante.

Pri godalih je seveda tudi odvisno, kako "primes" struno, ker nimas preck ki bi te omejevale na dolocene tone. Zaigras lahko v bistvu kar koli.

svensek
Član strokovnega sveta Kvarkadabre.
Prispevkov: 36
Pridružen: 13.10.2003 9:53

Odgovor Napisal/-a svensek »


dci
Prispevkov: 8
Pridružen: 30.6.2004 15:40
Kraj: 'East, West, Lenart is BEST!!!'
Kontakt:

Odgovor Napisal/-a dci »

hvala obema za pomoč,

zelo pomaga :)

lp,

Denis

Odgovori