- Če prav razumem, je razlika med hlapenjem in vrenjem v tem, da pri vrenju dovajamo toploto, pri hlapenju pa ne. Kaj pa je potem, ko ne dovajamo toplote, vendar pa znižamo tlak tako da, npr. voda, začne vret. Je to vrenje ali hlapenje?
- Pri vrenju imajo molekule v kapljevini že zadostno energijo, da "zletijo" v okolico. Zakaj pa se potem, ko naredimo vakuum in se začne kapljevina uparjat, kljub temu temperatura kapljevini znižuje, ravno tako kot pri hlapenju?
- Zakaj pa se temperatura zraku, ko ga navlažujemo, znižuje. Je povprečna energija molekul vode, ki shlapijo, nižja od povprečne energije molekul zraka (če povprečna energija molekul določa temperaturo). Zakaj pa je nižja? Bi lahko obstajala snov, zaradi katere bi se zrak ob hlapenju npr. segreval?
hlapenje in vrenje
Re: hlapenje in vrenje
A tega res nihče ne ve, ali so tako neumna vprašanja, da se nikomur ne da pisat 
Re: hlapenje in vrenje
Trot!fogl napisal/-a:A tega res nihče ne ve, ali so tako neumna vprašanja, da se nikomur ne da pisat
Trermodinamika je obširna..
Glej..
Vedeti moraš:
Kaj je to izparilna energija!
Kaj je to parcialni tlak!
Lahko pogledaš tudi po forumu kjer smo že nekaj pisali o tem!
Ko ti bo to jasno, ti se ti bo razkrilo tudi ostalo!
Lep dan želim..
Re: hlapenje in vrenje
Zanimivo vprašanje. Upal sem, da bo kdo pred mano odgovoril, ma dobro.. bom pa prvi.
Če kapljevini dodajaš energijo, se bo segrevala do faznega prehoda. Ko ji boš pri faznem prehodu dodajal energijo, bosta tlak in temperatura ostajala konstantna, le delež plinske in kapljevinske faze se bo spreminjal. Temperaturi pri faznem prehodu se reče vrelišče, tlaku pa izparilni tlak (če se ne motim). Vrelišče je natančno določeno z izbiro izparilnega tlaka in obratno. Torej - pri temperaturi npr. 50 stopinj celzija, je tlak, pri katerem bo voda vrela, natančno določen in en sam. Pri tem tlaku in temperaturi bo šla vsa dovedena energija za spreminjanje faze in če boš dovedel dovolj energije, bo izparela vsa kapljevina.
Pri hlapenju je pa zadeva taka, da lahko kapljevina hlapi le dokler je tlak njene pare v zraku dovolj nizek pri izbrani temperaturi (do nasičenja). Kapljevina pri določeni temperaturi ne hlapi pri enem samem tlaku (za razliko od vrenja), ampak pri poljubnem tlaku. Primer iz vsakdanjega življenja je recimo, če imaš vodo v kozarcu in jo pustiš nekaj dni na balkonu. Voda ne bo vrela, saj je pri zunanji temperaturi 20 stopinj celzija zunanji zračni tlak (1 bar približno) mnoogo večji od izparilnega tlaka vode. Voda bo izhlapela, saj se zaradi vetra zrak okoli kozarca nikoli ne bo nasičil z vodno paro.
Razlika torej ni v dovajanju toplote. Mogoče bi boš zdaj sam lahko odgovoril na vprašanja.
Če kapljevini dodajaš energijo, se bo segrevala do faznega prehoda. Ko ji boš pri faznem prehodu dodajal energijo, bosta tlak in temperatura ostajala konstantna, le delež plinske in kapljevinske faze se bo spreminjal. Temperaturi pri faznem prehodu se reče vrelišče, tlaku pa izparilni tlak (če se ne motim). Vrelišče je natančno določeno z izbiro izparilnega tlaka in obratno. Torej - pri temperaturi npr. 50 stopinj celzija, je tlak, pri katerem bo voda vrela, natančno določen in en sam. Pri tem tlaku in temperaturi bo šla vsa dovedena energija za spreminjanje faze in če boš dovedel dovolj energije, bo izparela vsa kapljevina.
Pri hlapenju je pa zadeva taka, da lahko kapljevina hlapi le dokler je tlak njene pare v zraku dovolj nizek pri izbrani temperaturi (do nasičenja). Kapljevina pri določeni temperaturi ne hlapi pri enem samem tlaku (za razliko od vrenja), ampak pri poljubnem tlaku. Primer iz vsakdanjega življenja je recimo, če imaš vodo v kozarcu in jo pustiš nekaj dni na balkonu. Voda ne bo vrela, saj je pri zunanji temperaturi 20 stopinj celzija zunanji zračni tlak (1 bar približno) mnoogo večji od izparilnega tlaka vode. Voda bo izhlapela, saj se zaradi vetra zrak okoli kozarca nikoli ne bo nasičil z vodno paro.
Razlika torej ni v dovajanju toplote. Mogoče bi boš zdaj sam lahko odgovoril na vprašanja.
Če znižaš do izparilnega tlaka, je vrenje, drugače je hlapenje.Kaj pa je potem, ko ne dovajamo toplote, vendar pa znižamo tlak tako da, npr. voda, začne vret. Je to vrenje ali hlapenje?
Re: hlapenje in vrenje
Glej spodaj, piše fogl.GJ napisal/-a:Trot!
Vse kar si napisal vem...GJ napisal/-a:Termodinamika je obširna..
Glej..
Vedeti moraš:
Kaj je to izparilna energija!
Kaj je to parcialni tlak!
Na tak način ti jaz lahko povem razlago čisto za vsako stvar...F=m*a, E=mc^2, itd,
Se pravi, hlapenje - pod tlakom nasičenja, vrenje - nad tlakom nasičenja (to je samo stvar definicije). Kaj pa ostala vprašanja...
Re: hlapenje in vrenje
Jooj.. pa si res Trot!
Če je temperatura tekočine pri danem tlaku dovolj velika bo tekočina vrela, ker je zunanji tlak, ki deluje nazaj na molekule premajhen.
Če pa je zunanji tlak prevelik do vrenja ne pride temveč le do izhlapevanja, ki pa je odviseno od parcialnega tlaka. Pri vodi lahko pogledaš v molierov HX diagram, ki ponazarja relativno vlažnost zraka v odvisnosti od tlaka in temperature zraka. Relativna vlažnost je vezana na parcialni tlak, to je tlak, ki ga določa razmerje vsebnosti izhlapljene tekočine v zraku. Če je zrak 100% suh je parcialni tlak 0 in tekočina se obnaša kot bi bila v vakumu. Vendar takoj, ko molekule tekočine začnejo izhlapevati parcialni tlak naraste in s časoma lahko naraste do zasičenja.
Torej pri izhlapevanju se voda in posledično okolica ohlajata! Razlika energije je v izhlapljenih molekulah tekočine, ki so jo ukradle zraku in tekočini, da so lahko izhlapele (izparilna energija).
Pri vrenju pa je temperatura tekočine konstanta. Okolica pa se zopet ohlaja, če ne segrevamo tekočino.
Če tekočino segrevamo se lahko segreva tudi okolica. Če tekočino segrevamo zelo počasi in enakomerno med vrenjem in izhlapevanjem ni več jasne razlike. Če dovajamo več energije kot je potrebno za izhlapevanje, se bo segrela tudi okolica.
Torej, če zrak vlažimo z vlažnim zrakom, ki ima enako temperaturo kot vlaženi zrak vendar večjo vsebnost vode, do spremembe temperatur skoraj ne bo prišlo! Skoraj zato, ker je vlažen zrak lažji/redkejši od suhega, to pa povzroči mešanje, posledično pa se zato malo dvigne temperatura nastale mešanice.
Kot sem že omenil se zrak ohlaja posledično, iz česar sledi, da bi v nasprotnem morala obstajati snov, ki se pri izhlapevanju/vrenju segreva, oziroma odaja energijo.
Lep dan še naprej..
Zaradi medsebojnega privlaka potrebuje vsaka molekula oziroma atom tekočine zadostno kinetično energijo, da se odlepi in pobegne v okolico!fogl napisal/-a:- Če prav razumem, je razlika med hlapenjem in vrenjem v tem, da pri vrenju dovajamo toploto, pri hlapenju pa ne.
Če je temperatura tekočine pri danem tlaku dovolj velika bo tekočina vrela, ker je zunanji tlak, ki deluje nazaj na molekule premajhen.
Če pa je zunanji tlak prevelik do vrenja ne pride temveč le do izhlapevanja, ki pa je odviseno od parcialnega tlaka. Pri vodi lahko pogledaš v molierov HX diagram, ki ponazarja relativno vlažnost zraka v odvisnosti od tlaka in temperature zraka. Relativna vlažnost je vezana na parcialni tlak, to je tlak, ki ga določa razmerje vsebnosti izhlapljene tekočine v zraku. Če je zrak 100% suh je parcialni tlak 0 in tekočina se obnaša kot bi bila v vakumu. Vendar takoj, ko molekule tekočine začnejo izhlapevati parcialni tlak naraste in s časoma lahko naraste do zasičenja.
Torej pri izhlapevanju se voda in posledično okolica ohlajata! Razlika energije je v izhlapljenih molekulah tekočine, ki so jo ukradle zraku in tekočini, da so lahko izhlapele (izparilna energija).
Pri vrenju pa je temperatura tekočine konstanta. Okolica pa se zopet ohlaja, če ne segrevamo tekočino.
Če tekočino segrevamo se lahko segreva tudi okolica. Če tekočino segrevamo zelo počasi in enakomerno med vrenjem in izhlapevanjem ni več jasne razlike. Če dovajamo več energije kot je potrebno za izhlapevanje, se bo segrela tudi okolica.
V HX diagramu je označeno vrelišče pri dani temperaturi in tlaku s črto, ki ponazarja mejo agregatnega stanja.fogl napisal/-a:Kaj pa je potem, ko ne dovajamo toplote, vendar pa znižamo tlak tako da, npr. voda, začne vret. Je to vrenje ali hlapenje?
Da se molekula ali atom odcepi od tekočine, potrebuje določeno minimalno kinetično energijo, to energijo ukrade preostali tekočini oziroma molekulam. Skupno kinetično energijo molekul/atomov v tekočini imenujemo temperatura.fogl napisal/-a:- Pri vrenju imajo molekule v kapljevini že zadostno energijo, da "zletijo" v okolico. Zakaj pa se potem, ko naredimo vakuum in se začne kapljevina uparjat, kljub temu temperatura kapljevini znižuje, ravno tako kot pri hlapenju?
Sem pojasnil zgoraj..fogl napisal/-a:- Zakaj pa se temperatura zraku, ko ga navlažujemo, znižuje.
Torej, če zrak vlažimo z vlažnim zrakom, ki ima enako temperaturo kot vlaženi zrak vendar večjo vsebnost vode, do spremembe temperatur skoraj ne bo prišlo! Skoraj zato, ker je vlažen zrak lažji/redkejši od suhega, to pa povzroči mešanje, posledično pa se zato malo dvigne temperatura nastale mešanice.
Normalno je malo višja zaradi večjega parcialnega tlaka na površini tekočine.fogl napisal/-a: Je povprečna energija molekul vode, ki shlapijo, nižja od povprečne energije molekul zraka (če povprečna energija molekul določa temperaturo).
Ne obstaja.fogl napisal/-a:Bi lahko obstajala snov, zaradi katere bi se zrak ob hlapenju npr. segreval?
Kot sem že omenil se zrak ohlaja posledično, iz česar sledi, da bi v nasprotnem morala obstajati snov, ki se pri izhlapevanju/vrenju segreva, oziroma odaja energijo.
Lep dan še naprej..