definicija eksergije

[fogl]

Gledam odlomek iz članka, kjer so napisane različne definicije eksergije. Kolikor vem je najbolj osnovni tretji zapis (pa še ta ne povsem, ker predpostavi konstanten tlak). Kaj pa je ta drugi zapis, kaj so ti "extenzivni parametri", so to relativna notranja energija/volumen/entropija glede na notranjo energijo/volumen/entropijo okolice?

[Aniviller]

Ekstenzivne kolicine so tiste, ki so kumulativne glede na kolicino snovi (volumen, entropija, energija). Intenzivne kolicine po drugi strani opisujejo le lokalno lastnost (temperatura, tlak, gostota, energijska gostota). Eksergije nisem nikoli dobro razumel (nekaj je tudi v zumru, vendar le v zvezi z odprtimi stroji), tako da ne vem koliko zgresis, ce reces kar, da je to prebitek proste entalpije.

Poglej se malo wiki http://en.wikipedia.org/wiki/Exergy, ali pa ce mogoce zna shrink se kaj povedat.

[shrink]

Eksergije nisem nikoli dobro razumel (nekaj je tudi v zumru, vendar le v zvezi z odprtimi stroji), tako da ne vem koliko zgresis, ce reces kar, da je to prebitek proste entalpije.

Poglej se malo wiki http://en.wikipedia.org/wiki/Exergy, ali pa ce mogoce zna shrink se kaj povedat.

To o prebitku proste entalpije drži, saj tako pravi tudi Rant (naše gore list, ki je ta izraz prvi skoval) v svoji "Termodinamiki". V Žumru je sicer napisano, da se je ime "eksergija" uveljavilo za specifično prosto entalpijo oz. za njen prebitek, ampak to so zgolj nepomembni razločki (vseeno je namreč, ali govorimo o zalogi dela ali specifični zalogi dela).

[fogl]

Kolikor vem je najbolj osnovni tretji zapis (pa še ta ne povsem, ker predpostavi konstanten tlak).

Tole sem narobe napisal (sem našel izpeljavo v Rantu), ta izraz ne predpostavlja konstantnega tlaka.

Ampak tega izraza, ki je v wikipediji (enačba 2): \(B=U+p_oV-T_oS\) pa še vedno ne razumem, Rant tega v svoji knjigi nikjer ne omenja. Zadeva zgleda zelo podobno kot je Gibbsova prosta energija.

[Aniviller]

Saj smo ze rekli, da je to kar prebitek Gibbsove proste entalpije. Produkti mas in kemijskih potencialov so en nacin izrazanja te kolicine. Izrazava, ki si jo ti navedel je druga. Definiciji sta enaki v relaksiranem stanju. Ce je sistem sposoben oddati se kaj dela, pa nista - razliko razglasis za eksergijo.

[fogl]

Moti me, ker je v enačbi absolutna vrednost entropije, ker je v termodinamskih tabelah (če sem prav informiran) po dogovoru entropija vode pri 0˚C enaka 0, čeprav dejansko ni nič. Z entalpijo pa najbrž velja podobno. Se pravi je vrednost odvisna od tega dogovora, kar pa najbrž ni v redu.

[Aniviller]

Enako velja tudi za kemijski potencial. Edini pogoj je, da moras vse kolicine v enacbi steti iz istega izhodisca, da se zacetna vrednost odsteje.

[fogl]

...da se zacetna vrednost odsteje.

Kje pa v tej enačbi \(B=U+p_oV-T_oS\) odštevaš začetno vrednost.

Jaz ne vem kako bi lahko ti dve enačbi dali enak rezultat:
\(B=U+p_oV-T_oS\)
\(B=(U-U_e_q)+p_o(V-V_e_q)-T_o(S-S_e_q)\)

[Aniviller]

Hm... kaj ni takole:

[fogl]

Ja, če je pa zaprt sistem pa zadnjega člena v enačbi ni.

[Aniviller]

Ne vem ce je to res. Naj me kdo popravi ce se motim, vendar mislim, da pri zaprtem sistemu zadnji clen samo postane kar G=U+pV-TS in preides na obliko
\((U'-U)+p(V-V')-T(S-S')\)