Roman, ali ti čez dan vidiš kakšno zvezdo na nebu?
No, saj če bi iz zemeljske orbite gledal direktno v Sonce, tudi ne bi videl zvezd. Svetlobni tok s Sonca je precej močnejši kot tisti z zvezd. Oči pa pač ne razberejo ene majhne majcene sevalke od glomaznega Sonca. Za povrhu pa prihaja, če opazuješ na Zemlji, tudi do sipanja svetlobe na plinih (zrak, voda...), zaradi česar lahko nastanejo različni efekti, ki burijo domišljijo, od dnevne modrine do mavrice.
1. kar omogoča, da so predmeti vidni:
svetloba narašča, pojema; stal je tako,
da mu je svetloba padala, sijala na
obraz; oddajati, razprševati svetlobo;
zaznavati svetlobo; bela, modra, rdeča
svetloba; bleda, iskreča se, medla,
močna svetloba; knjiž. mehka svetloba;
ekspr. morje, poplava svetlobe; dvorana
je bila polna svetlobe; ekspr. pramen
svetlobe; svetloba in tema / dnevna,
jutranja svetloba; naravna, umetna
svetloba; sončna svetloba; svetloba
nočne svetilke / svetloba prihaja z leve;
luč ni dajala nobene svetlobe; svetlobo
jim daje sončna energija; indirektna,
navpična, stranska svetloba; jašek za
dovajanje svetlobe; vir svetlobe /
dvigniti, pogledati predmet proti svetlobi
tako, da pada nanj ali ga presvetljuje; pri
močni svetlobi se zenica zoži; pren.,
ekspr. svetloba spoznanja; zmaga
svetlobe nad temo // kar povzroča
kemične spremembe v rastlinah,
nekaterih snoveh: rastlinam primanjkuje
svetlobe in zraka; izpostaviti kaj
delovanju svetlobe; pod vplivom
svetlobe in toplote začne seme kaliti;
občutljiv za svetlobo; na svetlobi
neobstojen vitamin / plevel jemlje
rastlinam svetlobo
2. fiz. elektromagnetno valovanje,
zaznavno neposredno z vidom:
svetloba se širi; odbijati, sevati, sipati
svetlobo; valovna dolžina svetlobe;
hitrost svetlobe / enobarvna svetloba ki
jo sestavlja valovanje ene same valovne
dolžine; fluorescenčna svetloba; hladna
svetloba ki jo oddaja hladen vir svetlobe;
infrardeča svetloba; polarizirana
svetloba / vidna svetloba
3. lastnost predmetov, da so vidni:
svetloba zvezde se veča; izgubljati
svetlobo; svetloba meseca
● knjiž. svetloba je izginila iz njihovih oči
njihove oči niso več izražale veselja,
pričakovanja; ekspr. človek hrepeni po
svetlobi po spoznanju, jasnosti; ekspr. v
njenem življenju je bilo malo svetlobe
lepega
♦ fot. razmerje med svetlobo in sencami
med osvetljenimi in temnimi mesti
-----------------------------------------
tema
1. stanje ozračja, ko je odsotna
svetloba: nastala je tema; oči so se
privadile teme, na temo; pesn. črna
tema; ekspr. egiptovska tema popolna;
gosta tema; tema v sobi; svetloba in
tema / tema se dela temni se; knjiž. tema
lega po dolinah; ekspr. na poti jih je ujela
tema; ekspr. bliski parajo temo; knjiž.
mrak se gosti v temo; ekspr. trd(n)a tema
/ tema noči, sobe / pri označevanju
krajevnosti ali časovnosti: pokazati se iz
teme; oditi v temo; tipati po temi; sedeti
v temi; oditi pred temo / v
povedno-prislovni rabi: bila je še tema; zelo
tema je; tema je kakor v rogu; ekspr.:
tema je, da bi jo lahko otipal, rezal; taka
tema je, da ne vidiš prst pred nosom;
pren. iz teme preteklosti vstaja podoba
davnih časov
2. knjiž. duševno stanje nerazsodnosti,
obupa: tema se zgrinja nad dušo; tema
duha / tema obupa, zmedenosti / v
njegovih mislih je tema
3. knjiž. stanje, ko se preprečuje
svoboda, napredek, kritično mišljenje:
ljudstvo se upira nasilju in temi /
kulturna tema; tema neznanja
4. zastar., v prislovni rabi izraža veliko
količino: na jezeru je tema divjih gosi;
kupcev je bilo tema
● ekspr. toliko jih je, da se tema dela od
njih zelo veliko jih je; ekspr. tema se mi
dela pred očmi zaradi slabosti, razburjenja
se mi zdi, da nič ne vidim; ekspr. lačen
sem, da se mi tema dela pred očmi zelo
lačen; ekspr. znanstveniki so glede tega
pojava dolgo tavali v temi v nevednosti,
neznanju; ekspr. to obdobje je še zavito v
temo je še nepoznano, neraziskano
-------------------------
Ko berem vse tele poste v temi in pogledam v Slovar slovenskega knjižnega jezika,saj praktično kar pišete nobene stvari ne razumem, mi je v oči padla najboljša primerjava:
2. knjiž. duševno stanje nerazsodnosti,
obupa: tema se zgrinja nad dušo; tema
duha / tema obupa, zmedenosti / v
njegovih mislih je tema
kulturna tema; tema neznanja
Kozmično sevanje ozadja je EM sevanje v področju mikrovalov. Vesolje je okoli 300.000 let po nastanku postalo prozorno za svetlobo, od takrat naprej je preplavljeno z EM sevanjem.
Za vesolje je torej več kot upravičeno reči, da je v svetlobi (verjetno ti je znano, da je EM valovanje svetloba) in ne v temi. Težava je v tem, da si nekateri predstavljajo kot svetlobo le tisto, kar lahko vidijo. Če je na sliki "tema", še ne pomeni, da tam v resnici ni svetlobe; kar so ti že povedali ZdravaPamet, Jurij in Roman, GJ pa je tudi že omenil kozmično sevanje ozadja.
Hanuman napisal/-a:Hvala Celeron.
Ja, tema. Vesolje je v temi.
Ti se kar opiraj na nevedneže.
Celeron napisal/-a:Ja kako je zdej to pol...a pol je vesolje v svetlobi čeprav je vse črno??
Nevednost je lepa čednost.
Hanuman napisal/-a:To pomeni, da tema obstaja.
Nihče ne pravi, da tema ne obstaja; vsaj lokalno. Globalno pa je vesolje preplavljeno s svetlobo.
Hanuman napisal/-a:In če bi bil vesolje v svetlobi, potem ja nebi videli nobenih planetov in zvezd?
in
Hanuman napisal/-a:Roman, ali ti čez dan vidiš kakšno zvezdo na nebu?
Če bi bil človek zmožen zaznavanja celotnega EM spektra, potem bi bila ponoči (pa tudi podnevi) slika neba zanj zelo drugačna. Že zaradi prej omenjenega kozmičnega sevanja ozadja (v mikrovalovnem območju) nebo zanj ne bi bilo več (tako) temno. To sevanje je tudi odgovorno za del šuma, ki ga je možno videti na ekranu TV aparata, ko določeni kanal preneha z oddajanjem.
celica napisal/-a:saj praktično kar pišete nobene stvari ne razumem...
Me sploh ne preseneča.
Zadnjič spremenil shrink, dne 13.8.2008 22:37, skupaj popravljeno 2 krat.
Ah, SSKJ... Pusti SSKJ, pisali so ga ljudje, umetna reč! Opazuj vsemir, ta ni sprevržen od človeške roke.
Kakorkoli že, kakor ne boš iskal razlage za Aristotelovo tragedijo v Newtonovi Filozofiji, tako ne boš iskal razlage za svetlobo v SSKJ. Razen, če se posvečaš študiju jezika, ampak v tem primeru je SSKJ za čiste začetnike, saj v določenih pogledih jezik (ta, naraven) celo ovira.
Izgleda kot tipično vprašanje za maturo iz slovenščine. Tri točke, ena odkrita, dve ne, ampak sprašujemo po zadnji. Saj je vendarle vsem znano zaporedje in pomembnost ... nasploh vse.
Celica, ti, ti. Taka vprašanja so gnila.
ZdravaPamet napisal/-a:Bi pa jaz tebi zastavil vprašanje.
Že vprašanje je napačno zastavljeno. Ali za tebe toplota ni energija?
Se preveč izmikaš odgovoru, da ne bo ravno gnilo ti povem tretje ti pa ugani drugo.
Kateri je bil tretji vir svetlobe na zemlji?
1. Sonce
2. ?
3. Ogenj
Vprašanje stoji solidno. Kakšno vezo ima tu energija?
Glede tvojega vprašanja. Ne, ni res, ogenj je na drugem mestu. Na tretjem je, kot sem rekel, kvasovka posebne sorte, ki ji je ime Špela.
GJ napisal/-a:In kaj te v tej moji razlagi tako moti?
Foton pač ni nihaj svetlobe.
Svetloba je oblika energije!
In kot verjetno veš prav valovna dolžina fotona določa njegovo energijo. Torej lahko svetlobo obravnavamo v določenih primerih kot nihanje, foton pa kot nihaj energije oziroma kvant. Spin je zgolj dodatek..
Roman napisal/-a:
GJ napisal/-a:Rentgensko svetlobo ne vidimo pa čeprav zadane našo mrežnico, podobno je tudi z infrardečo itd..
Preberi še enkrat. Vidimo samo tisto svetlobo, ki zadene mrežnico. To ne pomeni, da je to vse, kar zadene mrežnico.
No potem si se zgolj udeležil..
Vsakemu je povsem jasno, da oko ne more zaznati svetlobe, če ta ne posveti vanj!
Je bilo to to???
