Kam gre energija, ki jo je prineslo Sonce s svetlobo?

[ROK]

Sonce seva v vse smeri med drugim tudi na planet Zemljo. In Zemlja se vrti okoli svoje osi. Tako da sončeva svetloba doseže polovico Zemljine ploskve. Takrat je dan. Zemlja se na tisti ploskvi ogreje. In potem se Zemlja obrne in nastopi noč. Potem se tista druga ploskev zemlje segreva naša pa se ohladi. Ohlaja se? Kam gre energija, ki jo je prineslo Sonce s svetlobo? V vesolje ali kaj?

[Pipo]

Da, v vesolje. Na primer v obliki IR sevanja.

[ROK]

in kaj seva IR sevanje? Kamni na Zemlji?

[Pipo]

Da. Po štefanovem zakonu vsako segreto telo oddaja EM valovanje. To pa pomeni izguljanje energije oz. v tem primeru ohlajevanje

[Satch]

Nekaj energije uporabi zemlja oz. ljudje, vse ostalo pa se vrača v vesol je v obliki IR kot je povedal PIPO

[koki]

koliko energije pa ostane tu na zemlji? ker a nebi, če je neka tu ostane se pol zemlja skos segrevala in z leti postala fejst vroča?

[floko]

To je lepo opisano v novi števili ŽIT. Pa vseeno bom nekaj prepisal iz nje, ker mam trenutno čas:
Torej, Sonce seva energijo pretežno v vidnem delu spektra in plini (atmosferski) so za takšno svetlobo prozorni. Sončna svetloba lahko torej skozi ozračje doseže površino planeta in jo ogreje. Vendar mora planet s stalno temperaturo (Zemlja) toliko energije, kot jo dobi od Sonca tudi oddajati, drugače bi se neprestano grel. Oddaja pa jo tako kot Sonce, s sevanjem in Zemlja seva valovanje v IR delu spektra. Zdaj, če bi upoštevali to bi z izračunom dobili, da bi morala biti Zemljina temperatura -18C. To pa ne drži, ker nismo upoštevali, da atmosfera za IR valovanje ni povsem prozorna. Se pravi, da bi Zemlja lahko sevala toliko energije, kot jo dobi od Sonca, jo mora njena površina sevati malo več. To pa je mogoče le, če je nekoliko toplejša. Tako dobimo potem povprečno temperaturo Zemlje 17C. Se pravi, da prav atmosferska topla greda preprečuje Zemlji, da bi se spremenila v ledeno puščavo.
Zdaj pa, če bi postala atmosfera še bolj neprozorna za IR sevanje, bi se lahko površina planeta segrela zelo visoko. Tako se je zgodilo na Veneri, ki ima temperaturo 500C, ter atmosferski pritisk 100-krat večji kot na Zemlji. Oboje pa je posledica CO2, ki je toplogredni plin.

No za več pa kupi novo ŽIT (april).
LP

[rasha]

Ja, dekleta in fantje, a na rastline bi pa kar pozabili?
Bi rekel, da rastline pojedo kar precej energije s Sonca, in jo porabijo za sintezo ogljikovodikov. A ne drži, da je v lesni masi vskladiščene ogromno energije, ki jo lahko potem ljudje (in živali) izkoriščamo za prehrano in ogrevanje? En primer: na tabornem ognju spečemo krompir. Drug primer: v mikrovalovki pogrejemo krompirček, elektrika pride iz termoelektrarne Šoštanj, ki kuri premog, turbina in generator sta bila izdelana iz jekla, ki se je talilo v plavžu s pomočjo koksa.... itd,itd.
Ogromne količine toplote, ki pride s Sonca, se akumulirajo v oceanih. In še dobro, da ima voda tako visoko stopnjo talilne toplote in da porablja za segrevanje tolikšne količine toplote sploh. Oceani premeščajo to energijo z lastnimi tokovi proti ostalim delom in ogrevajo celine. Svoj del premeščanja energije doda še atmosfera.
Obstaja pa tudi zelo zanimiva teorija o živem planetu (GEA), po kateri planet sam uravnava svojo temperaturo. Količina toplote s Sonca namreč narašča preko miljonov let, ko se porablja vodik. Če bi se ocena o temperaturi na površju Zemlje opirala le na sončno obsevanje, bi bila ta temperatura le majhen del geološke zgodovine ugodna za nastanek življenja, kot ga poznamo danes. Predvsem rastline so "krive" za izredno majhen delež CO2 v današji atmosferi, saj so večino ogljika vezale v karbonate na oceanskem dnu (včasih se je to dno dvignilo in oblikovalo apnenčaste Alpe). Prvotne oblike življenja niso poznale (zdaj zanje strupenega) kisika in jih danes imenujemo anaerobne. To so razne bakterije (npr. tetanusa, botulizma...).
Predvsem pa bi rekel, da se za obstoj življenja na Zemlji lahko zahvalimo vodi. V kombinaciji s Soncem ravno pravšnje velikosti.
lp,Igor

[Pentium]

To kar obdržijo rastline, mi pa pokurimo, gre nazaj v vesolje. Če pečemo krompir, ta toplota nekaj časa ostane v krompirju, nato v nas, potem pa gre v ozračje in vesolje.

Zemlja pravzaprav seva več energije kot je porabi. Jedro se ohlaja. Tudi ta energija nekam gre.

[bianko]

Sem že nekje vprašal vendar nisem dobil odgovora.
Kje konča vsa ta energija, ki jo seva zvezda v obliki svetlobe?

[Aniviller]

Frči po vesolju - ko gledas v nebo vidis svetlobo drugih zvezd, ki so jo izsevale miljone let nazaj. Zelo majhen delez svetlobe zadane kaksen planet ali drugo zvezdo - vesolje je prakticno prazno in vecina svetlobe napolnjuje ta prazen prostor in se siri v neskoncnost (no, kdaj pa kdaj se tudi absorbira ali odbije v kaksnem oblaku medzveznega plina).

[bianko]

Po tej logiki bo nekoč velik del vesolja postalo svetloba

[Aniviller]

Ah, prepozno, to je ze zdaj. Seveda do konca ta proces ne bo potekel zaradi ohranitvenih zakonov (brez antimaterije ni popolne anihilacije - ceprav je mogoce predvidevati da so dovoljeni tudi razpadi (zelo redki sicer), ki jih sprejete teorije ne napovedujejo). Vesolje je res skoraj prazno (glede materije) in ves ta prostor napolnjuje (tudi ce zvezd ne stejes) mikrovalovno ozadje s temperaturo 2.7K, ki znasa nekaj sto fotonov na kubicni centimeter.

Preberi se tole:
http://en.wikipedia.org/wiki/Future_of_ ... g_universe

[bianko]

vesolje je prakticno prazno in vecina svetlobe napolnjuje ta prazen prostor in se siri v neskoncnost

Tole širjenje v neskončnost mi malo sumljivo deljuje, ker svetloba zaradi ukrivljenosti prostora-časa sploh (verjetno) nebi smela zbežati ven iz vesolja.
Razen, če se svetloba res popolnoma anihilira z antimaterijo, v nasprotnemu primeru bi vsa ta energija svetlobe verjetno imela nek vpliv na ostalo dogajanje v vesolju. Zgornji link moram pa še do konca prebrat, če sem slučajno kaj zgrešil.

[Roman]

Tole širjenje v neskončnost mi malo sumljivo deljuje, ker svetloba zaradi ukrivljenosti prostora-časa sploh (verjetno) nebi smela zbežati ven iz vesolja.

Saj vesolje ni črna luknja.

Razen, če se svetloba res popolnoma anihilira z antimaterijo

Z antimaterijo anihilira materija, ne svetloba. Antisvetlobe ne poznamo.

v nasprotnemu primeru bi vsa ta energija svetlobe verjetno imela nek vpliv na ostalo dogajanje v vesolju.

Svetloba ima vpliv, kadar ob kaj trešči (če si seveda imel v mislih take vrste vpliv).