Resno sprašujem, zakaj drevesa rastejo ravno proti nebu in ne v različne smeri? Samo zaradi svetlobe že ne, kajti v temu primeru bi vsa drevesa rasla proti Soncu in posledično bila nagnjena proti ekvatorju, ali bi, tam kjer je veliko difuzne svetlobe, rasla v vse smeri, celo bolj pri tleh - kot mah. Očitno obstaja še neki razlog, ali vzrok da rastejo v višino.
Če zasadite smrekico na pobočje strmega griča, ampak ne pokonci temveč pravokotno na podlago, rasla bo in se postopoma krivila kako bi čim prej njen vrh začel slediti neki vertikali ki gre iz središča Zemlje. Ne glede na to od kod in koliko dobiva svetlobe. Zakaj?
Zakaj drevo raste proti nebu?
Re: Zakaj drevo raste proti nebu?
Mogoče zato, ker se tako lažje "nosi"?
Re: Zakaj drevo raste proti nebu?
Isti razlog kot to da korenino rinejo v zemljo.
Na rast vplivajo rastlinski hormoni (recimo avksin in se par drugih). Nisem ravno podkovan v biologiji ampak mislim da se izlocajo v vrsicku - difuzija navzdol po steblu pa je pogojena z gravitacijo ("tece" dol). Ce je steblo ukrivljeno, dobi notranji del krivine vec hormona, kar popravi smer rasti (notranji rob se bolj raztegne in poravna).
Vpliv svetlobe je sekundarni efekt: mislim da obsevanje sprozi izlocanje nekega drugega hormona - zaviralca rasti, zato obsevana stran ne raste tako hitro in se steblo ukrivi proti svetlobi.
Ne me pa drzat za besedo, ker sem te stvari malo pozabil.
Na rast vplivajo rastlinski hormoni (recimo avksin in se par drugih). Nisem ravno podkovan v biologiji ampak mislim da se izlocajo v vrsicku - difuzija navzdol po steblu pa je pogojena z gravitacijo ("tece" dol). Ce je steblo ukrivljeno, dobi notranji del krivine vec hormona, kar popravi smer rasti (notranji rob se bolj raztegne in poravna).
Vpliv svetlobe je sekundarni efekt: mislim da obsevanje sprozi izlocanje nekega drugega hormona - zaviralca rasti, zato obsevana stran ne raste tako hitro in se steblo ukrivi proti svetlobi.
Ne me pa drzat za besedo, ker sem te stvari malo pozabil.
Re: Zakaj drevo raste proti nebu?
Efekta sta gravitropizem (rast glede na gravitacijo) in fototropizem (rast glede na svetlobo). Pri rasti rastlin imajo vedno neko vlogo rastlinski hormoni, npr. pogosto avksini, ki jih je omenil Aniviller.
Gravitropizem (http://en.wikipedia.org/wiki/Gravitropism) je posledica tega, da rastlina zaznava gravitacijo in raste v skladu s tem. Funkcijo zaznavanja gravitacije v koreninski čepici in vršičkih poganjkov opravljajo za to "zadolžene" celice - statocite. Te vsebujejo amiloplaste (organeli za shranjevanje škrobnih zrnc), ki se zaradi svoje funkcije tukaj imenujejo statoliti. Delovanje statolitov naj bi bilo glavno. Avksini potujejo po korenini navzdol do čepice, potem pa spet nazaj gor (kot fontana okoli obrnjena), ponavadi enakomerno po vseh straneh, ko korenina raste navzdol. Če korenino postaviš vodoravno, se bodo statoliti v celicah koreninske čepice usedli na novo dno in nekako povzročili (mehanizem je predmet raziskav, pa tudi jaz se nisem ravno poglobil v to
), da se avksin, ki v koreninah deluje inhibitorno na rast, transportira bolj po spodnji strani kot po zgornji. Zaradi tega zgornja stran korenine raste hitreje od spodnje strani, korenina se sčasoma ukrivi navzdol. V poganjku je podobno, ampak tam avksin deluje pozitivno na rast celic, zato se poganjek ukrivi gor.
Tudi pri fototropizmu (http://en.wikipedia.org/wiki/Phototropism) so glavni avksini. Za zaznavanje svetlobe "so odgovorni" fototropini - proteini, ki so občutljivi na modri del svetlobnega spektra in se pod njegovim vplivom aktivirajo/deaktivirajo. Enostransko obsevanje s svetlobo ustvari gradient fototropinov od osvetljene strani proti neosvetljeni. Avksini se transportirajo na neosvetljeno stran, zaradi česar na neosvetljeni strani vršička celice rastejo hitreje kot na osvetljeni - rastlina se ukrivi proti svetlobi. Obstajajo še druge oblike odzivanja na svetlobo, npr. rast rastline v višino, če je svetlobe manj, in seveda drugi molekularni senzorji - fitokromi za rdečo svetlobo in kriptokromi za modro svetlobo.
Za več podrobnosti poglej v kakšno knjigo o fiziologiji rastlin (če si ekstrem, pa v znanstvene članke
)
Gravitropizem (http://en.wikipedia.org/wiki/Gravitropism) je posledica tega, da rastlina zaznava gravitacijo in raste v skladu s tem. Funkcijo zaznavanja gravitacije v koreninski čepici in vršičkih poganjkov opravljajo za to "zadolžene" celice - statocite. Te vsebujejo amiloplaste (organeli za shranjevanje škrobnih zrnc), ki se zaradi svoje funkcije tukaj imenujejo statoliti. Delovanje statolitov naj bi bilo glavno. Avksini potujejo po korenini navzdol do čepice, potem pa spet nazaj gor (kot fontana okoli obrnjena), ponavadi enakomerno po vseh straneh, ko korenina raste navzdol. Če korenino postaviš vodoravno, se bodo statoliti v celicah koreninske čepice usedli na novo dno in nekako povzročili (mehanizem je predmet raziskav, pa tudi jaz se nisem ravno poglobil v to
), da se avksin, ki v koreninah deluje inhibitorno na rast, transportira bolj po spodnji strani kot po zgornji. Zaradi tega zgornja stran korenine raste hitreje od spodnje strani, korenina se sčasoma ukrivi navzdol. V poganjku je podobno, ampak tam avksin deluje pozitivno na rast celic, zato se poganjek ukrivi gor.Tudi pri fototropizmu (http://en.wikipedia.org/wiki/Phototropism) so glavni avksini. Za zaznavanje svetlobe "so odgovorni" fototropini - proteini, ki so občutljivi na modri del svetlobnega spektra in se pod njegovim vplivom aktivirajo/deaktivirajo. Enostransko obsevanje s svetlobo ustvari gradient fototropinov od osvetljene strani proti neosvetljeni. Avksini se transportirajo na neosvetljeno stran, zaradi česar na neosvetljeni strani vršička celice rastejo hitreje kot na osvetljeni - rastlina se ukrivi proti svetlobi. Obstajajo še druge oblike odzivanja na svetlobo, npr. rast rastline v višino, če je svetlobe manj, in seveda drugi molekularni senzorji - fitokromi za rdečo svetlobo in kriptokromi za modro svetlobo.
Za več podrobnosti poglej v kakšno knjigo o fiziologiji rastlin (če si ekstrem, pa v znanstvene članke
)-
meatenuitas
- Prispevkov: 8
- Pridružen: 24.4.2010 17:22
Re: Zakaj drevo raste proti nebu?
Kakšno knjigo o tem bom res poiskal, toliko sta me zainteresirala, kaj globlje v to znanost pa se ne bom spuščal - nisem ekstrem . Hvala lepa obema.
. Hvala lepa obema.
Re: Zakaj drevo raste proti nebu?
Najbolj preproste stvari, ki se jih učimo v 4 razredu, so največji čudeži narave! Še hujši se mi zdi fotosinteza. Človek zna narediti fuzijo ampak ene boge trave pa ne more nadomestit!!!