Kvarkadabra forum

Če imamo svetlobo določene valovne dolžine ali ima ta vedno enako amplitudo? Od čese je amplituda vala odvisna? Se motim, če rečem, da če se poveča jakost svetlobe, da se poveča amplituda valovne dolžine. Podobno kot ima bolj glasen zvok večjo amplitudo valov. Po drugi strani pa lahko rečemo, če gledamo svetlobo s vidika delcev, da je pač pri močnejši svetlobi več fotonov, kot pri šibkejši. Lahko kdo to obrazloži?
LP Tomaž

Amplituda nima zveze s valovno dolzino. Jakost svetlobe lahko vedno spreminjas ne glede na barvo svetlobe, to vidis vsak dan.

Na kvantnem nivoju je z energijskim kvantom omejena le najmanjsa porcija energije ki se lahko naenkrat prenese. Makroskopske jakosti svetlobe so pa curki ogromnega stevila fotonov - seveda moras pri daljsi valovni dolzini vzeti vec fotonov za isti energijski tok.

Se pravi, da je amplituda vala pri določeni valovni dolžini vedno konstantna? Sprašujem zato zaradi dvojne narave svetlobe, enkrat se obnaša kot delec drugič kot val. V knjigi Čudovito vesolje je obrazloženo (vsaj kolikor sem jaz tako razumel), da val pomeni dejansko verjetnostni val - kjer bi se lahko foton nahajal. Mogoče sem se malce nerodno izrazil. Zato npr. če ima el. valovanje dolžino npr. 100 m je amplituda večja (zakaj?) kot, če jo ima pri npr. 500 nm? Ali je to v zvezi s kvantno mehaniko, oz. načelom nedoločenosti, ki pravi da delcu ne moreš hkrati določiti lege in hitrosti?

Ali ni pri radijskih signalih govora ne samo o frekvencah pač pa tudi o amplitudah, polarizaciji...?


Lp Tomaž

Mesas en foton in elektromagnetno valovanje z ogromno kolicino fotonov. Pri tem niti ne vem kaj tocno mislis z besedo amplituda. Amplituda cesa? Elektricnega polja? Gostote energijskega toka? Amplituda verjetnosti?

Ni samo ena moznost kaksno valovno funkcijo ima oddani foton - ponavadi se misli foton v skrajnem smislu da ima dobro doloceno energijo in valovno dolzino ampak se posledicno nahaja po vsem prostoru hkrati in pojma nimas kje je in kdaj bo prisel. To se demonstrira sele ko posljes koherenten snop fotonov z isto valovno funkcijo in se vsak pac po neki verjetnosti izrazi ne nekem prostoru ob nekem casu - to je tisto cemur reces potem lahko zvezno polje in mu tudi pripises amplitudo. Za en foton pa ali pride ali pa ne pride in kolicina energije ki jo prinese je direktno pogojena z njegovo energijo. Tezko pa za en foton govoris o neki amplitudi - verjetnost je itak normirana tako da je totalna verjetnost da je foton pac nekje v prostoru, enaka 1.

Polarizacija se v kvantni mehaniki obravnava prakticno enako kot klasicno - imas pac dve komponenti.

Hvala za pojasnila

Vprašal bi še ali vakuumske fluktuacije kaj vplivajo na delce?

Če govorimo o amplitudah je v valovanjih (vsaj v elektrotehniki)tako: da frekvenca ne zavisi prav nič od amplitude. Velikost
amplitude pa zavisi od energije (ali napetosti), s katero vzbujamo valovanje. Fotoni pa so zaradi svoje dualnosti (kot valovanje,
ali pa delec), kar malce kompleksnejših lasnosti. Na frekvenco pa običajno vpliva velikost delca.

oxlahunix napisal/-a:https://www.youtube.com/watch?v=kRxC86FuZlE

"Electric Universe" (EU) is an umbrella term that covers various pseudo-scientific cosmological ideas built around the claim that the formation and existence of various features of the universe can be better explained by electricity and magnetism than by gravity alone.

http://rationalwiki.org/wiki/Electric_Universe