Kvarkadabra forum

Če bi bil vaš študent bi gotovo padel na izpitu, odsotnost od fizike in matematike od leta 91 se gotovo pozna.
Povsem razumem dolžino vodnikov so vzeli 1m, za silo v dynih pa razdaljo 1cm med vodnikoma.
Zgoraj ste napisali:

Aniviller napisal/-a:Tukaj so v bistvu predpisali permeabilnost in izmerili kaksen je amper.

kaj so merili !?

stoplak napisal/-a:Če bi bil vaš študent bi gotovo padel na izpitu, odsotnost od fizike in matematike od leta 91 se gotovo pozna.

Ja to je dolgo obdobje, priporocam osvezitev osnov in potem literaturo o klasicni teoriji polja. Poskus raziskovanja in odkrivanja pred studijem literature je nespametno pocetje in se ponavadi ne konca dobro.

stoplak napisal/-a:Povsem razumem dolžino vodnikov so vzeli 1m, za silo v dynih pa razdaljo 1cm med vodnikoma.
Zgoraj ste napisali:

Aniviller napisal/-a:Tukaj so v bistvu predpisali permeabilnost in izmerili kaksen je amper.

kaj so merili !?

Glede na to da gre za kalibracijo, je slo najbrz priblizno takole: imas umerjen merilnik sile (lahko je kar tehtnica), izvor toka z gumbom, ki spreminja jakost, vendar ne vemo koliko, galvanometer brez skale (pac neka igla, ki se odkloni zaradi toka) in dve zici na tocni razdalji in dolzini. Ko ni sile, vzames flomaster, naredis crtico kjer je igla galvanometra in pripises 0A. Potem vrtis gumb dokler silomer ne kaze tocno toliko kolikor hoces (recimo 2dyn) in naredis crtico z oznako 1A. Na podoben nacin narises se ostale crtice. Zdaj imas prvi galvanometer na svetu, ki meri tok v amperih. Z njim lahko umeris vse ostale ampermetre.

To je samo opis kako te stvari gredo, lahko da ni slo tocno tako

Aniviller napisal/-a:To je samo opis kako te stvari gredo, lahko da ni slo tocno tako

Zgolj zaradi natančnosti, je to vendarle forum, ki govori o znanosti, torej, ni potekalo ravno tako. Flomastra niso imeli.

Ugotavljam da je pravilnost enačbe \(c=\frac{1}{\sqrt{\epsilon_0\mu_0}}\) posledica nekoliko nerodnega zapisa relativističnega vpliva na E polja v EM enačbah. Če bi Coulomb svoj zakon zapisal nekoliko drugače, tako da bi vrednost dielektrične konstante upošteval v konstanti naboja \(Q=\frac{q}{\sqrt{\epsilon_0}}\), potem bi morali namesto konstante permeabilnosi uporabljali konstanto svetlobne hitrosti \(\mu_0=\frac{1}{c_0^2}\). Pri tem zavestno zanemarjam problem enot.
Če upoštevam veljaven Coulombov zakon zapišem silo, ki deluje med dvema vzporedno gibajočima elektronoma enake hitrosti v vakuumu: V tej enačbi ne vidimo magnetne permeabilnosti in magnetnega polja, magnetna in električna sila sta poenoteni. Vidimo da je v smislu poenotenja magnetna sila posledica relativistične spremembe vrednosti naboja.

No, po svoje je ta izbira enot vsaj simetricna - tako da indukcijska in influencna konstanta nastopata enakovredno. Je pa seveda izbira enot povsem poljubna in vzames tisto, ki je za tvoje podrocje najbolj prikladna, pravi fizik mora itak obravnavat stvari neodvisno od enot, ki so samo stvar zapisa. Najveckrat se itak postavi \(c_0=1\).

Kako so določili dielektrično konstanto vakuuma ?

Hm. Najprej so določili enoto za električni tok. Nato enoto za naboj. (Hecno, bolje bi bilo, če bi to napravili obratno). Potem pa so lahko merili silo med dvema naelektrenima objektoma (kroglama recimo). Podobno se da pomeriti gravitacijsko konstanto. Gravitacijska sila je precej šibkejša od električne, pa je Cavendishu vseeeno ratalo. Ampak ker je dielektrična konstanta zvezana s hitrostjo svetlobe, je zadnjo lažje meriti. Zvezo med njima pa smatramo za zelo točno.

ZdravaPamet napisal/-a:Hm. Najprej so določili enoto za električni tok. Nato enoto za naboj. (Hecno, bolje bi bilo, če bi to napravili obratno). Potem pa so lahko merili silo med dvema naelektrenima objektoma (kroglama recimo). Podobno se da pomeriti gravitacijsko konstanto. Gravitacijska sila je precej šibkejša od električne, pa je Cavendishu vseeeno ratalo. Ampak ker je dielektrična konstanta zvezana s hitrostjo svetlobe, je zadnjo lažje meriti. Zvezo med njima pa smatramo za zelo točno.

Če bi za konstanto naboj vzeli \(Q=\frac{q}{\sqrt{\epsilon_0}}\) potem bi bila konstanta permeabilnosi \(\mu_0=\frac{1}{c_0^2}\) .
Enačba sile za moj primer dveh z enako hitrostjo vzporedno gibajočih elektronov v vakuumu bi zgledala : Prvi Q je prvi elektron drugi Q je drugi elektron, kvadrat hitrosti sledi iz produkta hitrosti prvega in drugega elektrona.

Kaj meniš na to?

Dielektrična konstanta je še vedno notri, v redefiniciji naboja. S tem nisi dosti pridobil. In ja, magnetna sila je relativistična varianta električne sile.

ZdravaPamet napisal/-a:Dielektrična konstanta je še vedno notri, v redefiniciji naboja. S tem nisi dosti pridobil. In ja, magnetna sila je relativistična varianta električne sile.

Da, enačba nam dejansko pove, da je v zvezi \(c=\frac{1}{\sqrt{\epsilon_0\mu_0}}\) skrito poenotenje električne in magnetne sile, v smislu da je magnetno polje relativistična posledica gibajoče elektrine.

Vem. V čem je torej problem? Saj električna in magnetna sila sta enotni.

Ni problema, samo debatiram.

Aja.

Da ne odpiram nove teme bom kar tu vprašal, če mogoče kdo ve kje bi dobil magnetni obroč velikosti ca.
premer - 1.8m, širine 20mm in debeline 2-5mm, (2 komada)

Hvala

Tehnika gre naprej, zato ponavljam gornje vprašanje.
Hvala