Pozdravljeni!
Sem popoln laik kar zadeva vremenskih pojavov, čeprav mi je jasno, kako nastane veter. Vseeno pa si nečesa ne znam pojasniti in bi prosila za pomoč. Saj je pravzaprav povsem banalno vprašanje...
Sem na novo preseljena v okolici Maribora. Tukaj zdaj živim kakšno leto - podeželje, narava, mir... in veter. Neznosen veter, pravzaprav. Tukaj piha 90% časa. Tega res nisem navajena, saj sem do zdaj živela v krajih, kjer je močno pihalo le nekajkrat letno. Redno spremljam tudi podatke samodejnih vremenskih postaj http://www.arso.gov.si/vreme/napovedi%2 ... e_avt.html , kjer med drugim merijo tudi moč in sunke vetra. Opazila sem, da med vsemi poseljenimi kraji na spisku, po jakosti vetra močno prednjači prav Maribor. Konkurenco mu občasno dela še Murska Sobota. Tako nekako ravno ne drži, da so najbolj vetrovna območja Primorska in kraška regija. Kar pa je (zame) še huje, tukaj kjer živim jaz, je veter še nekajkrat močnejši od vetra v Mb. Velikokrat grem namreč v mesto in tam ne piha tako močno kot pri nas. Najhujši veter pa je ravno v najbolj sončnih dneh. Zunaj jasno, toplo, sončno, veter pa tako močan, da smo oblečeni v jakne z dolgimi rokavi, otroci pa nosijo kape, ker preprosto ne moreš biti oblečen manj, saj te prezebe do kosti.
Dan se ponavadi začne povsem brez vetra. Niti sapice ni. Okoli 11h ure pa začne in se stopnjuje. Krošnje dreves premika sem ter tja. Poneha proti večeru, ko spet nastane brezvetrje. Naslednji dan se zadeva ponovi. Še bolj zanimivo pa je to, da je še najmanj vetra v slabem vremenu. Bolj kot je vreme slabo, manj je vetrovno in obratno - bolj kot je sončno, močnejši je veter. Torej, ko bi bil človek zunaj in užival v soncu, se mora skrivati pred vetrom. Opazila sem tudi, da sicer piha po vsej "dolini", ampak najmočneje pa tam, kjer imamo hišo mi. Kot da bi se na tistem območju naredil nekakšen "vrtinec" ali "prepih". Samo 100 metrov višje je veter že znosen, pri nas pa je nemogoče sedeti zunaj.
In zdaj me zanima, kako je to mogoče? Zakaj ravno v sončnem vremenu in zakaj ravno najbolj na tistem pasu, kjer živimo mi? Zaradi lege morda? Je morda pričakovati, da se bo to kdaj spremenilo? Je kaj, kar lahko naredimo sami? Če bi npr. parcelo obdali morda z drevesi, živo mejo...bi lahko s tem vsaj malo zajezili veter? Sama bi ga še nekako lahko prenašala, ampak z otroki, ki se nenehno zunaj igrajo, pa je malo zoprno.
Za kakršna koli pojasnila bom zelo hvaležna, saj me to vprašanje že zelo dolgo časa muči.
veter
Re: veter
Nisem ravno meteorolog, zgolj fizik. Lahko pa na hitro omenim osnovne procese, ki jih lahko vsak laik razume.
Kot prvo, večina tega "vetra" ki ga čutimo je samo lokalni pojav pri tleh. Kilometer in več nad površino so vetrovi močnejši, predvsem pa enakomerni (spreminjajo se glede na lego ciklonov in tako dalje, in njihova smer se zelo počasi spreminja s krajem) in brez sunkov. Veter je torej posledica terena. En velik dejavnik je obstoj zatišnih leg. Na ravninskem terenu vedno močno piha, saj ni skoraj nobenih ovir, in pri tleh dobiš skoraj isti veter, kot na velikih višinah, le šibkejši je, saj prisotnost mirujočih tal povzroči, da hitrost pri tleh ni tolikšna. Če imaš ovire, pa postanejo vetrovi bolj nepredvidljivi. Ovire so lahko različnih tipov. Če imaš dolino in piha vzdolž doline, dobiš lahko zelo močan veter, ker se mora pri vsaki zožitvi hitrost zraka povečat (več zraka tlačiš skozi manjšo luknjo). Poleg globalnih razlik v temperaturi (območja toplega in hladnega zraka nad celo evropo) povzročajo veter tudi lokalne razlike v temperaturi, saj se ob segrevanju zrak razteza. Recimo najbrž poznaš tisto, ko pridejo oblaki in na hitro malo zapiha. Sunke dobiš med drugim tudi zaradi vrtinčenja ob prisotnosti ovir. Med hišami včasih dobiš celo mini tornado (ti v kakšnem kotu med bloki zavrti zrak). Prisotnost vode zaradi hlajenja in proste ravne podlage tudi močno vpliva na vetrove, sama vlažnost zraka pa tudi precej komplicirano vpliva na vremenske pojave (kar tudi spremeni značilnosti vetra).
V splošnem imaš pa lahko kombinacijo vsega: spremembe višine (hribovja in gore), ki že tako ali tako usmerjajo vetrove, vedno spremlja tudi razlika v temperaturi. Splet okoliščin (ojačanje zaradi kakšne zožitve, bližina pohorja, kakšen nesrečno postavljen hrib ki naredi vogal,...) lahko ustvarijo idealne pogoje za močan veter. Mogoče tvoja lokacija ustreza tem kriterijem.
Sicer pa: prekmurje je ravnina in je zato lahko vetrovna (bolj stalni vetrovi). Na primorskem pa je glavni vzrok prisotnost morja: razlike v temperaturi in vlažnosti, teren pa tudi pripomore. Imaš bolj nepredvidljivo obnašanje in sunke.
Kaj več naj pa pove kakšen meteorolog.
Kot prvo, večina tega "vetra" ki ga čutimo je samo lokalni pojav pri tleh. Kilometer in več nad površino so vetrovi močnejši, predvsem pa enakomerni (spreminjajo se glede na lego ciklonov in tako dalje, in njihova smer se zelo počasi spreminja s krajem) in brez sunkov. Veter je torej posledica terena. En velik dejavnik je obstoj zatišnih leg. Na ravninskem terenu vedno močno piha, saj ni skoraj nobenih ovir, in pri tleh dobiš skoraj isti veter, kot na velikih višinah, le šibkejši je, saj prisotnost mirujočih tal povzroči, da hitrost pri tleh ni tolikšna. Če imaš ovire, pa postanejo vetrovi bolj nepredvidljivi. Ovire so lahko različnih tipov. Če imaš dolino in piha vzdolž doline, dobiš lahko zelo močan veter, ker se mora pri vsaki zožitvi hitrost zraka povečat (več zraka tlačiš skozi manjšo luknjo). Poleg globalnih razlik v temperaturi (območja toplega in hladnega zraka nad celo evropo) povzročajo veter tudi lokalne razlike v temperaturi, saj se ob segrevanju zrak razteza. Recimo najbrž poznaš tisto, ko pridejo oblaki in na hitro malo zapiha. Sunke dobiš med drugim tudi zaradi vrtinčenja ob prisotnosti ovir. Med hišami včasih dobiš celo mini tornado (ti v kakšnem kotu med bloki zavrti zrak). Prisotnost vode zaradi hlajenja in proste ravne podlage tudi močno vpliva na vetrove, sama vlažnost zraka pa tudi precej komplicirano vpliva na vremenske pojave (kar tudi spremeni značilnosti vetra).
V splošnem imaš pa lahko kombinacijo vsega: spremembe višine (hribovja in gore), ki že tako ali tako usmerjajo vetrove, vedno spremlja tudi razlika v temperaturi. Splet okoliščin (ojačanje zaradi kakšne zožitve, bližina pohorja, kakšen nesrečno postavljen hrib ki naredi vogal,...) lahko ustvarijo idealne pogoje za močan veter. Mogoče tvoja lokacija ustreza tem kriterijem.
Sicer pa: prekmurje je ravnina in je zato lahko vetrovna (bolj stalni vetrovi). Na primorskem pa je glavni vzrok prisotnost morja: razlike v temperaturi in vlažnosti, teren pa tudi pripomore. Imaš bolj nepredvidljivo obnašanje in sunke.
Kaj več naj pa pove kakšen meteorolog.
-
radovedna01
- Prispevkov: 2
- Pridružen: 21.5.2014 12:15
Re: veter
Najlepša hvala za res izčrpen odgovor. Kot kaže gre res za splet različnih okoliščin. Bi pa prosila še za eno pojasnilo. Zakaj najbolj piha ravno ob sončnem vremenu? In to šele kasneje, po 10h? Do takrat ponavadi ni niti sapice, potem pa začne. Danes zjutraj npr. je kazalo, da vetra ne bo, ampak zdaj pa piha tako močno, da je prav težko biti zunaj. Okoli 18h, 19h se bo veter spet umiril in ga ne bo več. Kaj se zgodi pozno dopoldne, da začne veter tako močno pihati? Nekako logično bi mi bilo, da če že je vetrovna lega, da je potem veter tudi zjutraj in zvečer.
Po podatkih samodejnih postaj piha v glavnem J in JV. Mislite, da bi se dalo morda veter okoli hiše malce zajeziti z nasadom kakšnih dreves, žive meje? Parcela je na čisti ravnini in smo zato temu močnemu vetru še bolj neposredno izpostavljeni.
Po podatkih samodejnih postaj piha v glavnem J in JV. Mislite, da bi se dalo morda veter okoli hiše malce zajeziti z nasadom kakšnih dreves, žive meje? Parcela je na čisti ravnini in smo zato temu močnemu vetru še bolj neposredno izpostavljeni.
Re: veter
Tudi to kdaj piha je odvisno od geografskih lastnosti področja.
Temperaturne razlike poženejo veter, in za to se mora soncu izpostavljeno področje dovolj ogreti: ne bo takoj zjutraj pihalo, saj je še premrzlo. Če je kje blizu lokacija, ki soncu ni izpostavljena in ostane mrzla, lahko temperaturna razlika ravno dovolj, da požene veter. Če je ta geografska razlika v temperaturah (in hkrati recimo še v nadmorski višini) glavni krivec, potem je logično, da je jakost vetra direktno odvisna od intenzitete osončenosti, se pravi odvisno od vremena in od dela dneva.
Drevesa sigurno pomagajo narediti nekaj zatišja, če so dovolj košata. Pihalo bo seveda vseeno, ampak mogoče ravno toliko razpršiš, da dobiš par zavetrnih leg. Seveda lahko tukaj greš tudi profesionalno in najdeš koga, ki ti z računalniškim modeliranjem najde optimalno postavitev: če je veter dokaj stalen, lahko aerodinamično poračunaš, kako preusmerit veter s strateško postavljenimi strukturami. Metoda je povsem enaka, kot za dizajniranje avionov in ladij.
Moje sožalje, mora bit res grozna lokacija
Temperaturne razlike poženejo veter, in za to se mora soncu izpostavljeno področje dovolj ogreti: ne bo takoj zjutraj pihalo, saj je še premrzlo. Če je kje blizu lokacija, ki soncu ni izpostavljena in ostane mrzla, lahko temperaturna razlika ravno dovolj, da požene veter. Če je ta geografska razlika v temperaturah (in hkrati recimo še v nadmorski višini) glavni krivec, potem je logično, da je jakost vetra direktno odvisna od intenzitete osončenosti, se pravi odvisno od vremena in od dela dneva.
Drevesa sigurno pomagajo narediti nekaj zatišja, če so dovolj košata. Pihalo bo seveda vseeno, ampak mogoče ravno toliko razpršiš, da dobiš par zavetrnih leg. Seveda lahko tukaj greš tudi profesionalno in najdeš koga, ki ti z računalniškim modeliranjem najde optimalno postavitev: če je veter dokaj stalen, lahko aerodinamično poračunaš, kako preusmerit veter s strateško postavljenimi strukturami. Metoda je povsem enaka, kot za dizajniranje avionov in ladij.
Moje sožalje, mora bit res grozna lokacija