Roman napisal/-a: ↑30.3.2017 12:14
Toliko si nametal na kup, da se kar težko prebijam. Bom poskusil drugače.
Kaj, Jaz sem samo zložil razbito nazaj, da bi Ti bilo lažje in ne težje, kot je mogoče sklepati.
Torej, začnem s tem izražanjem, ki ti tudi ni po godu.
Eartha Kitt - Nobody Taught Me
Roman napisal/-a:
Izražanje česarkoli (tudi nevere) ni vera (verjetje), ampak je izražanje.
Izražanje je izražanje. hm. Izražanje je oddajanje signalov in potrebuje vsaj sprejemnik, ki zazna in mogoče interpretira oddajo.
Roman napisal/-a:
Predpostaviva naprej, da izražamo to, kar v resnici mislimo. V tem primeru ne izražamo tega, kar verjamemo, da mislimo, ampak to, kar mislimo. Torej ne vere.
Misliti, mišljenje je proces obdelave signalov, ki lahko pripelje do stanj in zaključkov. Vprašanje je, ali so ta stanja in zaključki zavedni ali še ne, zagotovo pa imajo nezavedna stanja tudi že vpliv na izražanje, a ne?
Roman napisal/-a:
Naslednje vprašanje je, ali verjamemo, da je to, kar mislimo, res.
Vrednotenje procesov ali rezultatov procesa pripelje do odločitev in ta do akcije, pospeška, če želiš. Spot se reži.
Roman napisal/-a:
Če ja, potem gre za izražanje mišljenja, ki je sicer povezano z verjetjem, da je pravilno, ker pač morda nimamo dokazov, a izražamo vsebino misli, ne pa verjetja v pravilnost te misli.
hm. Če te prav razumem potem rečem, da je mišljenje umeščeno v neko
lokalno logično formo, ki se izgrajuje in zategadelj je
večinoma skladna z vsemi do tedanjimi
sprejetimi in
obdelanimi informacijami, izkušanji. Saj veš, verjetneje bo verjetnejše.
Roman napisal/-a:
Za izmenjavo misli oziroma pogovor sploh ni pomembno, kaj govorec v ozadju ali v izraženi obliki verjame.
Se ne strinjam, narava ne porablja energije brez pomena, smo energetsko učinkovita bitja in mišljenje zahteva veliko virov in temu primerno se pričakujejo rezultati, če ni rezultatov bitje razpade ali celo vrsta propade.
Roman napisal/-a:
Če trdim, da boga ni, za pogovor ni niti najmanj pomembno, ali to verjamem ali ne.
Seveda, s tem lahko utrujaš sprejemnik, posrečena strategija pravi Spot.
Roman napisal/-a:
Če se ti to zdi pomembno, potem nisi na pravem mestu.
No, mesto je že pravo, ker drugega pač ni.
Roman napisal/-a:
O božjem bivanju ni nobenega dokaza, prav tako ni nobenega dokaza, da ga ni. To je verjetno edino, o čemer se strinjamo.
Seveda.
Roman napisal/-a:
Ampak ti kljub temu pričakuješ, da bom jaz svojo trditev, da boga ni, dokazal, oziroma jemlješ odsotnost tega dokaza za dokaz, da je tvoja vera v boga pravilna.
Napačno ocenjuješ in potem so pač zaključki temu primerni.
Roman napisal/-a:
Kako, da ne razumeš, da če nečesa ni, na noben način ni mogoče dokazati, da tega ni.
To bi lahko držalo vendar moraš se zavedati, da tega česar ni, kar razglašaš ti, je povsem mogoče da pa kljub temu je, ker je pač za tvojo miselno mrežo premajhno in gre oz. leti skozi.
Roman napisal/-a:
Tudi z opletanjem s preteklostjo in prihodnostjo tega dejstva ne spremeniš, kvečjemu kažeš željo po zamegljevanju stvari.
No, vidiš kam te je pripeljala vera?
Roman napisal/-a:
Obrniva se raje na tvojo stran, ti položi na mizo dokaz, da bog obstaja. Hic Rhodus hic salta.
Joj, joj, kam si preskočil.
Roman napisal/-a:
Da ne omenim, kako iz neznanega razloga skrivaš svojo versko pripadnost. Se mar sramuješ?
Roman napisal/-a:
Kdo nosi breme dokazovanja? Praviloma tisti, ki nekaj pozitivno trdi. Enako pravico, kot jo ima vernik, ki brez dokaza trdi, da bog obstaja, pa imam jaz, ki brez dokaza trdim, da ga ni. Zdaj lahko dava na tehtnico argumente za in proti in se skregava, kateri argumenti so resni in kateri ne. Bilo bi sicer krasno, če bi bog obstajal, svet bi bil lepši in boljši, vera bi bila nepotrebna. Ker temu ni tako, se lahko samo sprašujemo, kaj je privedlo do nastanka ver. Že sam obstoj ver (če zla sploh ne omenjam) je dokaz za to, da boga ni.
Črno bela logika!?
Roman napisal/-a:
Praviš, da možnost nečesa določajo pravila? Celo splošno sprejeta pravila? Svetujem ti, da ne mešaš resničnega sveta z matematiko. Povej, katero možnost določa katero pravilo, da bom vedel, kaj misliš. Trditev, kot je zapisana, je napačna, zato moja pripomba, da "za tvojo vero že mogoče".
?!
Roman napisal/-a:
Praviš, da si navedel, katere moje trditve ne držijo. Preberi še enkrat, jaz omenjenih navedb ne vidim. Pa tudi ne tvojih razlag, zakaj se ti kaka moja trditev ne zdi pravilna.
Nič hudega, mogoče boš spregledal.
Roman napisal/-a:
Pri \(2+2=4\) se spet skrivaš za "saj veš" predpostavkami. Števila pišemo v desetiškem sistemu, to tudi ti predpostaviš. Namenoma napišeš narobe \(2+2=11\) namesto \(2_{(3)}+2_{(3)}=11_{(3)}\), kar bi bil korekten zapis. Pri čemer nočeš priznati, da naravna števila niso odvisna od številskega sistema. Eno samo sprenevedanje. Saj nimam nič proti sprenevedanju, ampak če se želiš z menoj pogovarjati, tega, prosim, ne počni.
Namenoma, da pišem narobe?! Saj se hecaš, a ne?
Roman napisal/-a:
Zanimivo je, da se ti zdi sedanjost posledica niča. Kakor da je preteklost isto kot nič, oziroma je sploh ni bilo. Poleg tega pa prisegaš na zakon o ohranjevanju materije. Očitno si rešil problem časa in prostora. Lahko to razložiš še nam, nevednim?
Žal ne, ker sem Jaz še bolj neveden kot si Ti in mogoče zato izkušamo skupaj našo nevednost.