Ali je voda škodljiva zdravju ?

O naravnih pojavih. Kaj je ...? Kakšen je...?
dvom
Posts: 23
Joined: 2.5.2004 17:46
Location: Ljubljana
Contact:

Post by dvom » 5.1.2006 12:50

Pravzaprav, če že govorimo o stališču uradne medicine je edino meni znano uradno zapisano stališče glede uživanja destilirane vode zapisano s strani Urada ameriške vlade za medicino in kirurgijo, ki je izdal tudi Priročnik za mornariško preventivno medicino, kjer v Poglavju 6. obravnava preskrbo z vodo med plovbo in kjer med vsemi viri pitne vode na prvem mestu navaja destilacijo vode (plovila so v ta namen opremljena z evaporatorji) in med izbori razpoložljivih pitnih vod destilirano vodo.

Verjetno je Urad ameriške vlade za medicino zadnja uradna medicinska institucija, ki bi se odločila ugonabljati svojo vojsko z destilirano vodo (oziroma z umetnim dežjem oz. umetno kapnico, kar destilirana voda po svojem bistvu je).

Priročnik je na razpolago tu:
http://www.nepmu5.med.navy.mil/html/resources.htm

User avatar
celica
Posts: 820
Joined: 3.1.2006 22:08
Contact:

Post by celica » 5.1.2006 17:01

Vsaka voda, ki ni tekoča je lahko škodljiva, odvisno od napora telesa.Tu mislim hitrost predelave te vode z aktivnostjo telesa.Da pa je najboljša voda iz studenca,to pa že tako vsak ve.

nusaro
Posts: 16
Joined: 28.4.2005 9:14

Post by nusaro » 5.1.2006 17:48

Zame je merilo potočni rak, saj je znano da ne prenese onesnžene vode. Studenec na Vodnikovem polju ima 1m2 veliko tablo na kateri piše : voda ni pitna in to na lepi višini, še manj obdelovalni.

User avatar
shrink
Posts: 14570
Joined: 4.9.2004 18:45

Post by shrink » 5.1.2006 20:08

dvom:

Jaz sem kot destilirano vodo imel v mislih kemično čisto vodo (to sem večkrat poudaril), ki se jo uporablja pri laboratorijskih eksperimentih. Pri kemijskem laboratorijskem delu (npr. v srednji šoli) se pri eksperimentih uporablja "destilirana" voda, ki se dobi iz ionskih izmenjevalnikov. Torej gre v bistvu za deionizirano vodo, pa čeprav v slengu uporabljajo izraz destilirana (v srednji šoli je bilo namreč vedno govora o slednjem izrazu in ravno iz tega obdobja sem navedel dogodek, ko je sošolec pil t.i. "destilirano" vodo in ga je profesorica oštela češ, kaj se igraš z življenjem).

Povsem mi je torej jasna razlika med deionizirano in destilirano vodo, pa čeprav se lahko tudi deionizirano vodo dodatno destilira, kar je potrebno za določene eksperimente (npr. v biokemiji):

http://en.wikipedia.org/wiki/Double_distilled_water

No, in o škodljivih učinkih te najbolj čiste variante (pa naj si bo dvojno destilirana deionizirana voda ali kako drugače poimenovana) sem razpravljal.

Z ostalim, kar si napisal se popolnoma strinjam, razen z:
Diskusije v topicih naj bi služile približevanju resničnemu stanju nekih znanstvenih spoznanj o določeni problematiki, zato je potreba po predalčkanju razpravljalcev povsem odveč. Povsem mogoče je, da nekdo ni pristaš ne ene, ne druge skrajne teze, pa vseeno debatira.
Povsem legitimno pravico imam, da te "popredalčkam", še posebej zato, ker si v prvotnem postu navedel samo eno plat kolajne.

Glede razsoljevanja (oz. desalinizacije) morske vode:

Pravi razcvet je desalinizacija doživela v Zalivski vojni. O tem sem že pisal nekaj postov nazaj: Ameriškim vojakom so otekali možgani; bojda ravno zaradi pitja tako pripravljene vode.

nusaro:

Ljudje lahko umirajo zaradi "navadne" pitne vode, če je ta kontaminirana. Ciljal pa sem zgolj na nekontaminirano "navadno" pitno vodo.

Glede Hunza vode oz. umetne Hunza vode, ki se jo pridobiva po Flanaganovem postopku:

V tehnične debate se ne morem spuščati, ker nisem doma na tem področju. Lahko zgolj navajam izsledke.

User avatar
shrink
Posts: 14570
Joined: 4.9.2004 18:45

Post by shrink » 5.1.2006 22:34

Še glede demineralizirane vode:

Tudi destilirana voda (v okviru stroge definicije destilacije) je demineralizirana voda.

Demineralizacija vode lahko poteka na več načinov (povzemam iz teme foruma kemija.org):

http://kemija.org/forum/viewtopic.php?p ... 915bfb4dce

"Za demineralizacijo vode se uporablja več postopkov, napisal ti jih bom po padajoči kvaliteti izhodne vode:

1. najboljši postopek je destilacija...je pa seveda zaradi velike izparilne toplote vode zelo energetsko požrešen postopek in se uporablja le za pridobivanje zelo čiste vode... na ladjah (čezocenake) vakumsko destilirajo vodo z odpadno toploto ladijskih motorjev

2. deionizacija... oz. ionska izmenjava v tako imenovanih deionizatorjih... to so kolone v katerih je polimer, ki vsebuje amidno in sulfonsko skupino, ki veže anione in katione.... s hitrostjo pretoka in dolžino teh kolon lahko zagotavljamo vse bolj kvalitetno vodo... ta postopek je relativno cenen in primeren za laboratorijsko pridobivanje demineralizirane vode v velikem merilu

3. naprave za razslanjevanje morja deluje na principu efuzije, če se ne motim... dejansko s pomočjo pritiska povzročijo obraten proces kot difuzija... na tak način se skozi polprepustno membrano pretoči čista voda ioni pa skoznjo ne morejo...

Ta postopek je primeren za razsoljevanje velikih količin vode in je v rabi v državah, kjer nimajo sladke vode... "

Na osnovi navedenega se mi ne zdi smiselno enačiti deionizirane in demineralizirane vode, kakor je navedel dvom.

Sam sem tudi bil zelo nedosleden pri uporabi izrazov, kljub temu pa se še vedno pridružujem mnenju tistih, ki pravijo, da sta tako deionizirana kot destilirana voda bolj škodljivi kot koristni.

dvom
Posts: 23
Joined: 2.5.2004 17:46
Location: Ljubljana
Contact:

Post by dvom » 6.1.2006 18:52

Seveda shrink, destilirana voda je tudi demineralizirana, medtem ko je deionizirana samo demineralizirana, pa še to le pogojno.

Kaj pod enim ali drugim pojmom pojmujejo gospodinje, za nekoga, ki poskuša debatirati o stroki ni pomembno. V trgovinah se proizvajalci pač prilagajajo pojmovanju gospodinj in napišejo destilirana voda na kante z deionizirano vodo. Vendar ne vsi. Tisti, ki jim je kaj do lastnega strokovnega ugleda, dajo napis "destilirana" vsaj v narekovaje ali pa napišejo v podnaslov dejanski postopek proizvodnje take vode. Šlampasti pa pač pustijo naslov destilirana kot nedvoumen in ker tudi naši tržni inšpektorji strokovno niso na kdove kakšnem nivoju, jo odnesejo brez kazni za zavajajoče označevanje izdelkov.

Toliko o gospodinjah. V stroki pa mora biti povsem nedvoumno jasno, da postopek destilacije ni isto kot postopek deionizacije. Če bi to mešala stroka, bi bilo lahko hitro nevarno tudi za zdravje in življenje ljudi. Kar zamislimo si, da bi farmacevti namesto destilirane uporabljali kar demineralizirano/deionizirano vodo.

Deionizirani vodi pravimo tudi demineralizirana zato, ker je demineralizacija njena največja dosežena stopnja prečiščevanja. Tudi tristopenjska reverzna osmoza, ki da vodo, ki se po TDS že približa destilirani, še vedno daje samo demineralizirano vodo, vse druge v vodi raztopljene ali razpršene snovi (minerali in vse drugo v neionski obliki, organska topila, pesticidi, fungicidi, gnojila, virusi itd.) ostanejo še naprej v njej. Zato z RO prečiščeno vodo (lahko) imenujemo (kvečjemu) demineralizirana, in še to, kot smo videli, le pogojno. Neionske delce (neionski so tisti, ki nimajo električnega naboja - viška ali manjka elektrona v zunanji atomski ovojnici) naknadno delno odstranimo iz take vode s filtriranjem (npr. ogljeni filtri) ali pa, kar je najbolje: popolnoma z destiliranjem.

Po drugi strani pa tristopenjska destilacija z ustrezno konstrukcijo kondenzatorjev vodo popolnoma prečisti. Pri tem postopku, če je ustrezno izpeljan (vprašanje konstrukcije kondenzatorjev) dobimo poleg popolnoma demineralizirane tudi še popolnoma prečiščeno vodo, ki je obenem že zaradi samega postopka tudi sterilna in jo je dovoljeno uporabljati, med drugim, pri izdelavi zdravil, fizioloških raztopin za vbrizgavaje v vene ipd. (aqua destilata). Po tristopenjski destilaciji je filtracija zato brez pomena, ker nima več česa odstraniti.

Celica, če odmislimo agregatno stanje, je vsaka voda tekoča (teče tako iz pipe, kot iz steklenice ali retorte, tako v kanalizaciji, kot v potoku) in zato ni jasno, katero od tekočih voda imaš v mislih. Glede studencev pa malce spremljaj časopise, vsake toliko časa na določenem območju Slovenije zaradi onesnaženosti prepovedo pitje vode iz studencev, ki je po tvojem "najboljša".
Last edited by dvom on 6.1.2006 19:42, edited 5 times in total.

dvom
Posts: 23
Joined: 2.5.2004 17:46
Location: Ljubljana
Contact:

Post by dvom » 6.1.2006 19:15

nusaro wrote:Zame je merilo potočni rak, saj je znano da ne prenese onesnžene vode. Studenec na Vodnikovem polju ima 1m2 veliko tablo na kateri piše : voda ni pitna in to na lepi višini, še manj obdelovalni.
Da, če misliš na merilo pitnosti vode, ne, če misliš na merilo kemične čistosti vode. Potočni rak se namreč prav dobro počuti v vodi, katere TDS znaša 500 ppm ali več. Vendar: potočni rak živi le nekaj let in mu je vseeno, če mu hitinjača vmes začne malce apneti, človeku, ki cilja že na 80 let življenja, pa glede poapnenja ožilja, zaradi preobilja použitih mineralov, ne more biti vseeno. Zato je tako merilo pitnosti le pogojno uporabno.

nusaro
Posts: 16
Joined: 28.4.2005 9:14

Post by nusaro » 7.1.2006 8:45

Hvala za super odgovore, Dvom.
Rakec, omenjen, živi v vodi s 40 - do 70 TDS - odvisno od padavin. Je bolj podoben hudourniku kot potoku in rakci so veliki največ do 3 - 4 cm in še te zelo težko najdeš. Ni nobene kmetijske dejavnosti, je pa slap visok +/- 8 m.
Na strani zdravstvenega zavoda CE: dokazano povzroča ledvične kamne voda z vsebnostjo kalcija več kot 300 ppm. Bo kar držalo, trda voda je dobra zaradi okusa. Sama osmoza ni dobra, zato so kombinacije nujne z ogljem (GAC) in osnova sediment.

User avatar
shrink
Posts: 14570
Joined: 4.9.2004 18:45

Post by shrink » 8.1.2006 2:44

dvom:

Res izčrpna razlaga, toda v predprejšnjem postu sem navedel link (ki vsebuje dva dodatna linka), ki ravno tako razloži zadevo:

http://en.wikipedia.org/wiki/Double_distilled_water

Glede demineralizacije vode:

Že iz tistega, kar si sam navedel, je možno razbrati, da je demineralizacijo vode možno doseči tako z destilacijo kot z deionizacijo. Demineralizacija pač pomeni zmanjševanje vsebnosti mineralov: bodisi tistih v ionski bodisi tistih v neionski obliki, ali pa obojih.
Toliko o gospodinjah. V stroki pa mora biti povsem nedvoumno jasno, da postopek destilacije ni isto kot postopek deionizacije. Če bi to mešala stroka, bi bilo lahko hitro nevarno tudi za zdravje in življenje ljudi. Kar zamislimo si, da bi farmacevti namesto destilirane uporabljali kar demineralizirano/deionizirano vodo.
Se strinjam, vendar upam, da ne označuješ kot gospodinj tudi srednješolskih profesoric kemije, ki se jim v okviru laboratorijskega dela ni zdelo vredno posebej poudariti, da "destilirana" voda, ki se jo uporablja ni destilirana voda.
Šlampasti pa pač pustijo naslov destilirana kot nedvoumen in ker tudi naši tržni inšpektorji strokovno niso na kdove kakšnem nivoju, jo odnesejo brez kazni za zavajajoče označevanje izdelkov.


Šlamparij v laični javnosti je dosti. Npr. večina ljudi ne razlikuje teže in mase. Verjetno, če bi te vprašal, kakšna je razlika oz. povezava med enotami "newton", "kilopond" in "kilogram", na pamet tega ne bi znal povedati, razen, če nisi fizik oz. dobro podkovan študent.

Kar se pa tiče moje šlamparije, se iz mojih prvotnih postov da lepo razbrati, o kateri vodi je govora. Kemijski laboratoriji so namreč opremljeni s kolonami (deionizatorji) za pridobivanje vode za eksperimente.

No, v zvezi s tem imam pripombo: Kot deionizacijo omenjaš zgolj reverzno osmozo, kolon s polimeri sploh ne omenjaš.
Po drugi strani pa tristopenjska destilacija z ustrezno konstrukcijo kondenzatorjev vodo popolnoma prečisti. Pri tem postopku, če je ustrezno izpeljan (vprašanje konstrukcije kondenzatorjev) dobimo poleg popolnoma demineralizirane tudi še popolnoma prečiščeno vodo, ki je obenem že zaradi samega postopka tudi sterilna in jo je dovoljeno uporabljati, med drugim, pri izdelavi zdravil, fizioloških raztopin za vbrizgavaje v vene ipd. (aqua destilata). Po tristopenjski destilaciji je filtracija zato brez pomena, ker nima več česa odstraniti.
To ti rade volje verjamem, vendar se iz srednje šole spomnim, da se v primeru etanola z destilacijo ne da doseči 100% volumskega deleža, temveč kvečjemu azeotropno zmes (upam, da me glede termina spomin ne vara), torej: 96% etanola + 4% vode. V tem primeru destilacija ni ravno najbolj optimalna metoda za doseganje "čistosti" etanola.
Neionske delce (neionski so tisti, ki nimajo električnega naboja - viška ali manjka elektrona v zunanji atomski ovojnici)...
Zgolj popravljam na bolj primeren (ustaljen) izraz:

zunanja atomska ovojnica --> zunanja elektronska lupina

Atom je namreč sestavljen iz jedra in elektronske ovojnice (ki jo sestavlja ena ali več lupin).

dvom
Posts: 23
Joined: 2.5.2004 17:46
Location: Ljubljana
Contact:

Post by dvom » 9.1.2006 11:03

Po trnju do zvezd. (zvezde so enake spoznanjem)

Verjamem shrink, da je bila tvoja profesorica kemije fejst punca, bi pa, če se zanesem na tvoje ustno izročilo, v njeno brezprizivno strokovnost podvomil iz dveh razlogov:

Prvič, ker ne loči destilatov od deionizatov (morda je za poskuse v srednješolski kemiji vseeno, po katerem postopku so vodi odvzeti minerali, vendar ni vseeno, če v pripravo bodočega znanstvenika ne vključuje eksaktnosti) in

drugič, ker uvaja v znanost praznoverje, kar kaže njeno prepričanje, utemeljeno le na veri, ne pa na znanstvenem poskusu, da lahko nekdo, ki se odžeja z destilirano vodo (aja, saj ona itak ne loči destilirane od deionizirane, ki jo velikokrat res delajo kar iz nevarnih industrijskih odplak), umre.

Če se hočeš znebiti bremena njene avtoritete, lahko narediva poskus: jaz v 10 minutah spijem liter prave destilirane vode (kupiva jo na tvoj strošek v lekarni s potrdilom o pristnosti), ti mi pa potem umirajočemu plačaš večerjo po moji izbiri. Profesorca kemija lahko prisostvuje eksperimentu.

Ta zmešnjava pri označevanju in poimenovanju delno ali v celoti prečiščenih vod ni tako redka. Pred nekaj leti sem presenečen ugotovil, da celo na KEFO d.o.o, ki se profesionalno ukvarja s kemikalijami prodajajo demineralizirano za destilirano in da ne vedo kakšna naj bi destilirana bila. Po mojem dvakratnem predavanju (referentkam in še vodji oddelka) so preverili še pri svojem proizvajalcu "destilirane" vode. Pa jim je pojasnil, da jim je pred časom sam ponudil tudi pravo destilirano, ker ima aparature zanjo, a so raje vzeli demineralizirano, ker je pač cenejša in gre bolje v promet. Nakar so mi zrihtali pravo destilirano in obljubili, da one druge ne bodo več prodajali pod zavajajočim imenom. Nisem preverjal, če se držijo tega.
Last edited by dvom on 9.1.2006 12:20, edited 1 time in total.

dvom
Posts: 23
Joined: 2.5.2004 17:46
Location: Ljubljana
Contact:

Post by dvom » 9.1.2006 12:13

Shrink, ne omenjam le reverzne osmoze, ki je v bistvu nekakšna superfiltracija za nesnago iz vode in obenem izloča tudi ione na podlagi ionskega odboja s pomočjo njihovega naboja, pač pa tudi čisto metodo demineralizacije (po domače mehčanja vode - za gospodinjsko "destilirano" vodo v trgovinah bi bil dejansko najbolj ustrezen napis "mehka voda") s pomočjo ionskih izmenjevalnikov, ki predstavljajo elektrolitski postopek za razliko od RO, ki je pretežno mehanski (polpropustne membrane v kombinaciji s filtri). Ionski izmenjevalniki so z vidika izločanja mineralov (večinoma gre za kalcij in magnezij, ki sta v raztopini kationa) kvalitetnejši od RO, z vidika odstranjevanja ostale nesnage pa manj učinkoviti. Pri demineralizaciji si oba postopka pomagata z nabojem ionov, čeprav na različen način. Dejanske tehnologije (postopka)prečiščevanja "kolon s polimeri" ne poznam, menim pa da spadajo v eno ali drugo zgoraj omenjeno skupino.

Obstajajo pa v vsakem od teh postopkov tako navadni načini obdelave vode za široko porabo, kot tudi bolj sofisticirani načini oz. naprave, katerih izhod je po kvaliteti čistosti vode lahko bistveno različen, četudi gre za enak postopek. Tako npr. tudi za RO obstajajo posebne visokokakovostne membrane za sanitetno uporabo v RO, ki dajo po večstopenjskem prečiščevanju vodo take čistosti, da jo je mogoče uporabiti tudi za injektiranje v telo ter za uporabo v farmakopeji.

Tako tudi za destilacijo etanola in drugih lažje od vode hlapljivih tekočin velja tisto o 96% čistosti le za navadne enostopenjske destilirne naprave(v stilu kotla za žganjekuho). Z boljšimi ali pa z večstopenjskim destiliranjem in nekaj triki, ki upoštevajo hidroskopičnost tekočine, pa ni prav težko doseči tudi 99,9% čistosti.

User avatar
shrink
Posts: 14570
Joined: 4.9.2004 18:45

Post by shrink » 10.1.2006 3:54

dvom wrote:Po trnju do zvezd. (zvezde so enake spoznanjem)
Do not theorize before you have sufficient data. (Sherlock Holmes)

Zgornji citat (sicer literarnega junaka) velja predvsem za izjavo
Verjamem shrink, da je bila tvoja profesorica kemije fejst punca, bi pa, če se zanesem na tvoje ustno izročilo, v njeno brezprizivno strokovnost podvomil iz dveh razlogov:
1. Imenovati žensko srednjih let (v času ko sem bil srednješolec - nekaj več kot desetletje nazaj) punco (takšno ali drugačno), se mi zdi žaljivo.

2. Glede njenih strokovnih referenc lahko navedem, da je bila svoj čas asistentka pri prof. Kornhauserjevi, nato pa je zaradi domotožja začela poučevati na srednji šoli.
Prvič, ker ne loči destilatov od deionizatov (morda je za poskuse v srednješolski kemiji vseeno, po katerem postopku so vodi odvzeti minerali, vendar ni vseeno, če v pripravo bodočega znanstvenika ne vključuje eksaktnosti) in
Za to izjavo tudi velja Holmesov citat, ker na osnovi razpoložljivih dejstev ne moreš na to sklepati. Glede na njene reference bi si upal trditi, da je ravno nasprotno. Kar se tiče eksaktnosti pa srednja šola ne more biti na univerzitetenem nivoju oz. nivoju znanstvenega raziskovanja, zato srednješolci tudi ne morejo izvedeti vseh podrobnosti. In če se je v okviru lab. dela vodi pridobljeni iz deionizatorja reklo destilirana, to ni mogel biti nikakršen neodpustljivi greh.
drugič, ker uvaja v znanost praznoverje, kar kaže njeno prepričanje, utemeljeno le na veri, ne pa na znanstvenem poskusu, da lahko nekdo, ki se odžeja z destilirano vodo (aja, saj ona itak ne loči destilirane od deionizirane, ki jo velikokrat res delajo kar iz nevarnih industrijskih odplak), umre.
Smešno. Predvsem tvoje besede o mešanju znanosti in vere. In: totalno nevmesno. Saj bi, če bi to veljalo, tudi univ. prof. kemije (s katerim sem se pogovarjal), ki ni zanikal dejstva, da "destilirana" voda ni nedolžna, praznovernež. In: žaljivo. Od nekoga, ki se očitno ukvarja z znanostjo (ali pa se še bo), bi pričakoval več strpnosti. Nenazadnje bi te tudi jaz lahko označil za praznoverneža ali zdravilca, ker si navedel samo linke na strani (s poizvedovanjem v googlu: distilled water health) o "zdravilnosti" destilirane vode.
Če se hočeš znebiti bremena njene avtoritete, lahko narediva poskus: jaz v 10 minutah spijem liter prave destilirane vode (kupiva jo na tvoj strošek v lekarni s potrdilom o pristnosti), ti mi pa potem umirajočemu plačaš večerjo po moji izbiri. Profesorca kemija lahko prisostvuje eksperimentu.
Spet velja Holmesov citat. Kako lahko sodiš o meni, da sem pod bremenom njene avtoritete, če pa ni edina, ki trdi, da destilirane vode ni za piti?

No, kar se eksperimenta tiče: Že v prvih postih sem trdil, da ne vem točne letalne doze. Sploh pa sem zgolj navedel: "Lahko umreš", iz česar lahko sledi, da lahko pride ob določenih pogojih do smrti. In verjetno slednje je imela profesorica v mislih.

Kar se tiče tvojega vsiljevanja znanstvenih metod:

Če misliš, da sem navaden laik z zanimanjem za znanost, se motiš. Delam namreč kot raziskovalec na Univerzi in torej vem, kaj je znanstvena metoda. Ker pa na tem področju nisem doma, seveda lahko izpadem laik, vendar imam vso pravico izraziti osnovo znanstvenega delovanja: dvom. In sicer dvom, da destilirana oz. "destilirana" voda nima zdravilnih lastnosti oz. da je po mnenju nekaterih celo škodljiva.
Ta zmešnjava pri označevanju in poimenovanju delno ali v celoti prečiščenih vod ni tako redka. Pred nekaj leti sem presenečen ugotovil, da celo na KEFO d.o.o, ki se profesionalno ukvarja s kemikalijami prodajajo demineralizirano za destilirano in da ne vedo kakšna naj bi destilirana bila. Po mojem dvakratnem predavanju (referentkam in še vodji oddelka) so preverili še pri svojem proizvajalcu "destilirane" vode. Pa jim je pojasnil, da jim je pred časom sam ponudil tudi pravo destilirano, ker ima aparature zanjo, a so raje vzeli demineralizirano, ker je pač cenejša in gre bolje v promet. Nakar so mi zrihtali pravo destilirano in obljubili, da one druge ne bodo več prodajali pod zavajajočim imenom. Nisem preverjal, če se držijo tega.
Ok, verjamem, da si strokovnjak za dotično področje.
Shrink, ne omenjam le reverzne osmoze, ki je v bistvu nekakšna superfiltracija za nesnago iz vode in obenem izloča tudi ione na podlagi ionskega odboja s pomočjo njihovega naboja, pač pa tudi čisto metodo demineralizacije (po domače mehčanja vode - za gospodinjsko "destilirano" vodo v trgovinah bi bil dejansko najbolj ustrezen napis "mehka voda") s pomočjo ionskih izmenjevalnikov, ki predstavljajo elektrolitski postopek za razliko od RO, ki je pretežno mehanski (polpropustne membrane v kombinaciji s filtri). Ionski izmenjevalniki so z vidika izločanja mineralov (večinoma gre za kalcij in magnezij, ki sta v raztopini kationa) kvalitetnejši od RO, z vidika odstranjevanja ostale nesnage pa manj učinkoviti. Pri demineralizaciji si oba postopka pomagata z nabojem ionov, čeprav na različen način. Dejanske tehnologije (postopka)prečiščevanja "kolon s polimeri" ne poznam, menim pa da spadajo v eno ali drugo zgoraj omenjeno skupino.
Povsem ti verjamem, da si imel v mislih tudi druge postopke, vendar jih sploh nisi omenil; kar pa je bilo za pričakovati, če si že šel v detajle.
Obstajajo pa v vsakem od teh postopkov tako navadni načini obdelave vode za široko porabo, kot tudi bolj sofisticirani načini oz. naprave, katerih izhod je po kvaliteti čistosti vode lahko bistveno različen, četudi gre za enak postopek. Tako npr. tudi za RO obstajajo posebne visokokakovostne membrane za sanitetno uporabo v RO, ki dajo po večstopenjskem prečiščevanju vodo take čistosti, da jo je mogoče uporabiti tudi za injektiranje v telo ter za uporabo v farmakopeji.
O tem sem si pobral nekaj člankov na Science Direct in jih bom ob priliki prebral.
Tako tudi za destilacijo etanola in drugih lažje od vode hlapljivih tekočin velja tisto o 96% čistosti le za navadne enostopenjske destilirne naprave(v stilu kotla za žganjekuho). Z boljšimi ali pa z večstopenjskim destiliranjem in nekaj triki, ki upoštevajo hidroskopičnost tekočine, pa ni prav težko doseči tudi 99,9% čistosti.
Verjetno, če je govora o trikih na osnovi (higroskopičnosti), potem to ni zgolj destilacija.

Na tem mestu se bom oddaljil od razprave, ker nima smisla, da se spuščam v tehnične stvari.

Če pa slučajno najdem podatke o letalnosti destilirane vode (ne glede na pogoje), bom navedel vir oz. raziskavo.

dvom
Posts: 23
Joined: 2.5.2004 17:46
Location: Ljubljana
Contact:

Post by dvom » 10.1.2006 11:09

Ok, da ne bova s shrinkom iz mokrega zašla na čustveno področje:

Kaj je torej zaključek glede na topic teme?

Sam trdim, podprto z množico pristašev pitja destilirane vode, ki ugotavljajo na eksperimentih z lastnim telesom in nato tudi poročajo o pozitivnih učinkih na zdravje, da kak kozarček destilirane vode pol ure po jedi (ko je ta že obdelana s prebavnimi sokovi), vsekakor manj škoduje od pitja kake krepke mineralne vode ali gaziranih in podobnih komercialnih napitkov, pa, največkrat, tudi vode iz pipe.

Pri vodi je predvsem pomembno, da se jo pije, ne pa samo o njej razpravlja, kajti zdravje telesa je po dediščini evolucije (razvoj vseh živih bitij se je začel v pra-fiziološki raztopini, morju) odvisno predvsem od ustrezne hidracije posameznih celic, organov in celega telesa. Funkcije organizma se lahko celovito odvijajo predvsem ob njegovi stalni in ustrezni hidraciji. Če to za dalj časa prekinemo, oslabimo ali presežemo, se bo organizem nujno odzval z bolezenskimi stanji. Naj za zgled navedemo samo najbolj tipično pri daljši dehidraciji: ledvične kamne, ki se zaradi pomanjkanja vode začno tvoriti v seču, ko doseže gostoto kristalizacije. Na drugi strani pa prevelik vnos vode dobesedno izpira iz telesa vitalne snovi in z redčenjem celičnih in medceličnih tekočin blokira njihovo bio(elektro)kemično funkcijo (gre za zelo šibke bioelektrokemične procese, ki jih voda /čista je, kot vemo, izolator/ ob prevelikem razredčenju celičnih tekočin, poruši - tudi ustreznost živčnih nadzornih signalov je odvisna od ustrezne gostote elektrolitov)

Kdor ne upošteva priporočenega dnevnega vnosa 2 litrov čiste vode (količina lahko varira v odvisnosti od telesne teže, prehranjevalnih navad in klimatskih pogojev od 1,5 do 3 litrov) bo prej ali slej dobil za to zahvalo lastnega organizma v obliki ene ali kombinacije večih takoimenovanih presnovnih bolezni. Poljubni del tega priporočenega vnosa čiste vode je lahko tudi tako ali drugače prečiščena, tudi destilirana, voda.

Način pitja vode glede na strukturo in čas vnosa hrane ni nepomemben. Za dobro predelavo in izkoristek hrane jo morajo najprej usta in nato še želodec temeljito premešati in prepojiti s prebavnimi sokovi. Hrano, ki se v želodcu sprime v kepo (češpljevi cmoki, sveže pečen kruh), želodec le težko ustrezno predela. Da bi mu pomagali lahko že med uživanjem take testene hrane pijemo majhne požirke tekočine, najbolje vode. Drugače pa velja pravilo, da želodčnih sokov ni priporočljivo redčiti, dokler hrana ni dobro obdelana z njimi. To pomeni, da s pitjem vode počakamo vsaj pol ure po jedi. Tudi predhodna hidracija telesa je pomebna (tudi prebavnih sokov brez nje ni), prav tako pol ure pred jedjo spijemo kozarec ali dva vode, s katero poplaknemo tik pred tem použitih par žlic kake probiotične kulture (navaden probiotični jogurt).

Ni bojazni, da bi zaradi prečiščene vode bili prikrajšani za kake minerale. Telo itak večino potrebnih mineralov dobi iz hrane in ne iz vode. V hrani so minerali vezani v taki biokemčni (laktati, citrati, glukonati itd.) obliki, ki jo telo lahko uporabi, medtem ko mineralov v čisti kemični obliki iz vode največkrat ne more uporabiti (razen ob biokemični pomoči prebavnih encimov in črevesne mikroflore) kot gradnike v telesnih sestavih in funkcijah. Če si to ogledamo na aktualnem primeru cinka. Zakaj aktualnem? Cink je zelo učinkovit blokator virusov, tudi v primerih gripe se je izkazal vsaj tako učinkovit kot prosluli Tamiflu in to ne glede na soj virusa. Tudi za ptičjo gripo bo učinkovito dopolnilno in preventivno zdravilo za tiste, ki bodo imeli normalno delujoč imunski sistem (tistim s slabim IS tudi tamiflu ne pomaga). Kadar zbolimo za gripo jemljemo 5 do največ 8 kratno priporočeno dnevno dozo cinka, ki znaša 15-20 mg. Tako povečano dozo (ne sme biti v tabletski kombinaciji s kakim drugim elementom kot je npr. selen) jemljemo dva, največ tri dni. V času prehladov in prehransko revnih sezon je priporočena dnevna doza cinka koristno preventivno dopolnilo prehrani. Sicer ga je običajno v hrani dovolj. Vendar pozor, slaba novica: cink učinkuje samo pri odraslih oz. spolno povsem zrelih osebah, pri otrocih ne. Razlog za to še ni povsem raziskan. No, ta naš cink učinkuje le v biokemični glukonatni vezavi, zato si, ko in če ga kupujete kot prehransko dopolnilo, dobro oglejte napis na škatlici o sestavi, če ni glukonat, bo denar vržen stran. Zato je kemični cink iz kake z njim bogate mineralne vode brez koristi, razen morda v diuretične namene.

Torej, na zdravje, z vodo (bolj ali manj čisto).
Last edited by dvom on 10.1.2006 13:29, edited 1 time in total.

nusaro
Posts: 16
Joined: 28.4.2005 9:14

Post by nusaro » 10.1.2006 12:10

vau,
kako lepo,
kako srčno,
lep dan, Nuša

dvom
Posts: 23
Joined: 2.5.2004 17:46
Location: Ljubljana
Contact:

Post by dvom » 10.1.2006 12:42

Shrink hvala za pravopisni popravek rabe besed hidro in higro v zloženki.

hidroskopičnost --> higroskopičnost = lastnost snovi, da veže nase vlago iz zraka

hidrofilnost = lastnost snovi, da nase veže vodo.

Zelo cenim skrb vsakogar za pravilno izražanje v materinem jeziku, ki je kulturni predpogoj za primerno izražanje v kateremkoli jeziku, zato, prosim, upoštevaj tudi, da je s pravopisnega vidika besedo "nevmesno" neumestno uporabljati.

Post Reply