Pentium napisal/-a:To z žerjavico je po mojem mnenju isto kot pri sekanju opek in podobnih rečeh. Prepričaš se, da te ne boli, zato te ne. Prepričanje ima veliko moš nad našim telesom.
Tole sicer nima veze s temo (H in C mreže), ampak, ker smo v forumu ogenj, voda ... podajam, kako sem hojo po žerjavici pojasnil v svoji knjigi Mala enciklopedija zdravilnih kamnov (v delu pred objavljenim, razlagam elemente, pojasnjeno pa je tudi, zakaj namesto izraza eter uporabljam izraz akaša).
I. JE MOČ Z MEDSEBOJNIM VPLIVOM ŠTIRIH ELEMENTOV POJASNITI
PRAV VSE?
S pomočjo medsebojnega vpliva osnovnih štirih elementov in akaše si lahko razložimo prav vse, kar se v vesolju dogaja. Tudi na prvi pogled nerazložljive fenomene. Poskusimo npr. na ta način obrazložiti fenomen hoje po žerjavici, pri katerem lahko človek hodi po žerjavici temperature približno 500 oC, pa se vendarle ne opeče.
HOJA PO ŽERJAVICI
Razlage fenomena hoje po žerjavici v preteklosti
• Harry Price, angleški parapsihološki raziskovalec, je jeseni leta 1935 v Angliji pod nadzorom Sveta za parapsihološke raziskave londonskega vseučilišča organiziral demonstracijo hoje po žerjavici, ki jo je izvajal Indijec Kuda Bux. Preproga žerjavice debeline 8 cm je bila dolga 4 m, temperatura na površinskem pepelu pa je znašala 430 °C. Kuda Bux jo je varno prehodil v 4,5 sekundah, ko pa sta to skušala ponoviti dva gledalca, sta se hudo opekla. Uradni zaključki: vlažna stopala so prej v škodo kot v pomoč, saj se nanje lahko prilepijo koščki žerjavice, ni nujno, da ima človek na stopalih grobo kožo, post ni potreben. Ker sta se dva gledalca opekla, so domnevali, da gre za »gimnastično veščino«, pri kateri je podplat lahko v stiku z žerjavico le kratek čas.
• Jearl Walker, profesor fizike na Državnem vseučilišču v Clevelandu (Ohio), je menil, da hojo po žerjavici omogoča Liedenfrostov efekt. Liedenfrost je bil nemški zdravnik, ki je opazil, da kaplja vode, spuščena na ploščo segreto med 210 in 550 °C, ne izpari takoj, ampak lahko po plošči »skače« minuto ali več. Okoli kaplje se namreč formira tanek sloj pare, zaradi katere se v bistvu plošče ne dotika neposredno. Menil je, da je odkril skrivnost hoje po žerjavici in da do tega učinka prihaja tudi med podplatom in žerjavico. Svojo teorijo je tudi preizkusil; naredil je 1,5 m dolgo plast žerjavice in jo uspešno prehodil. Ko se je na eni kasnejših demonstraciji opekel, je s tem početjem prenehal.
Nepravilnost navedenih teorij potrjuje ritual, ki ga vsako leto v čast »Konstantinovim nogam« izvajajo v vasi Langadhas na severu Grčije. Po legendi naj bi Konstantin iz goreče cerkve rešil dragocene relikvije in pri tem ostal neopečen. Tamkajšnji vaščani namreč po posebnem postopku, ki bi ga lahko imenovali »kaotična meditacija«, dosežejo stanje transa in gredo na žerjavico, na kateri ostanejo skoraj 20 minut.
Ezoterična razlaga
Pravilno razmerje osnovnih štirih elementov v telesu človeku prinaša zdravje. Za varen prehod žerjavice, ko smo preko podplatov deležni silne energije ognja (atributi: toplota, svetloba, širjenje, misel, samozavest), moramo torej kot protiutež v telesu ustvariti ustrezno prisotnost elementa vode (atributi: hlad, krčenje, tema, čustva) in odsotnost notranjega ognja, v smislu samozavesti. Poglejmo torej, kaj se je zgodilo v primerih Kude Buxa in Jearla Walkerja:
• Kuda Bux je vedel, kaj mora storiti za varen prehod žerjavice. Pred prehodom je zamaknjeno strmel v žerjavico, iz glave odgnal vse misli ter v telesu ustvaril čustvo ljubezni, kar mu je omogočilo varen prehod. Gledalca, ki sta se odločila za prehod za njim, sta bila brez dvoma zelo pogumna in samozavestna (atributi notranjega ognja), zato je logično, da sta se opekla.
• Teorija je eno, praktični poskus pa povsem nekaj drugega. Walker verjetno ni bil povsem prepričan, da mu bo Liedenfrostov efekt omogočil varen prehod žerjavice, zato ga je bilo prehoda zelo strah (čustvo – element voda). Ko je bil po nekaj uspešnih prehodih popolnoma prepričan, da njegova teorija drži, je postal samozavestnejši (notranji ogenj), kar je privedlo do opeklin.
Pri pojasnilu hoje po žerjavici na osnovi medsebojnega vpliva osnovnih štirih elementov pa vseeno ostaja vtis, da tu nekaj manjka, da smo na nekaj pozabili. Da, zanemarili smo akašo, katere atributa sta med drugim vera in kozmična zavest. Z vključitvijo akaše lahko gornjo teorijo dopolnimo, hkrati pa povsem pojasnimo način, ki ga za ples po žerjavici uporabljajo vaščani Langadhasa.
V petdesetih letih prejšnjega stoletja je Einstein s svojo relativnostno teorijo dokazal, da vesolje v biti ni snovno, temveč ga sestavlja prepleten vzorec energije, katere del smo tudi mi sami. Stvari so videti trdne na ravni, ki jo zaznavajo naši čuti, na finejših ravneh pa se izkažejo za čisto energijo. Predvsem pa je zanimivo dejstvo, da energijo, katere osnovne delce opazujemo, že s samim dejanjem opazovanja spremenimo. To pomeni, da ne obstaja objektivna, od nas ločena realnost, saj vsako stvar in vsakogar že z opazovanjem spreminjamo.
Ko torej pred prehodom žerjavice zamaknjeno gledamo v žarečo preprogo, ki je pred nami, je bistveno to, da vsaj za trenutek pozabimo na paradigmo ločenih entitet – tu sem jaz, tam je ogenj. Tu nam je v pomoč energija akaše, ki nam da občutek enosti tako z ognjem kot s celotnim vesoljem, prav tako pa pride do prevlade energije akaše v stanjih transa, ki je stanje brez misli (ni torej notranjega ognja), kakršnega pred prehodom žerjavice v sebi izzovejo vaščani Langadhasa.