delanje sklec

[mriz]

Mi lahko prosim kakšen vešč fizik izpelje splošno enačbo za podatek, koliko % telesne teže dejansko dvigujemo, ko delamo sklece?
Bi probal sam vendar se bojim da bi sigurno kakšno vplivno spremenljivko zanemaril ali pozabil...

hvala za odgovore

[Aniviller]

Mislim da ne naredis velike napake ce racunas z ravnovesjem dveh navorov.

F/mg=d/l;

l.....visina do ramen
d....visina tezisca (popek)

l=~160cm
d=~100cm

d/l=~63%

Za pospesevanje (dvig) pa rabis M=mgd+J alfa

J=ml^2/12 (palica dolga kot visina do ramen. napaka zaradi glave se kompenzira s tem, da je trebuh tezji.)
alfa=fi*omega^2 (predpostavek, da se dvigujes sinusno. alfa je amplituda kotnega pospeska, fi je polovicen kot dviga)
tg (2fi)=h/l=~2fi (priblizek za majhne kote, h=dolzina rok)
omega=2*pi/t (t=cas enega dviga)
F*l=M=mgd+(ml^2/12) * (h/(2l)) * 4 * pi^2 /(t^2)
F=mg(d/l)+m*h*pi^2/(6t^2)
F/mg=d/l+h*pi^2/(6gt^2)
se en priblizek: pi kvadrat je priblizno g:
F/mg=d/l+h/(6t^2) (cas vstavis v sekundah, visino v metrih, enote se ne ujemajo vec zaradi krajsanja g in pi^2...)

ce imas roke dolge 60cm in naredis 30 sklec na minuto:
F/mg=63%+0.6/(6*2^2)=63%+2%=65%
ce naredis 60 sklec na minuto:
F/mg=63%+0.6/(6*1^1)=63%+10%=73%

Torej: kljub ogromno priblizkom se ne pozna veliko da se dvigujes ampak da se drzis pokonci...

[Aniviller]

Se to: nikoli nimas rok pravokotno na podlago. Tako moras upostevati samo pravokotno komponento: R=r/cos(fi)
pri cemer je R novi delez, r stari delez in fi kot roke proti pravokotnici.

ce je fi=30st, r=65%:
R=75%

[mriz]

torej nekje 70% v povprečju...hm, pričakoval sem okoli 55, 60 max.

hvala še enkrat!

[Phoenix(tm)]

to, da dviguje 70% odstotkov ni res.
Samo za primer:Tehtam 73kg in sem sposoben narediti 30 sklec.
Ce sem pa npr. na fitnesu in izvajam vajo benchpress,ki je v grobem podobna sklecam, pa ce racunamo(73kg*0.7=51kg).Iz tega sledi da naj bi bil sposoben s 50kg, narediti 30 ponovitev.Pa pac ne gre.Tko da za moje pojme bo res ene 50%-60%

[mriz]

Jaz sem tudi sklepal po delu na benču. Če naredim deset sklec se mi zdi podobno kot da bi na benču desetkrat dvignil okoli 50 kg, torej nekje 55% svoje mase. Izračun pa je pač izračun, razen če se je Aniviller kje zmotil.

[shrink]

to, da dviguje 70% odstotkov ni res.
Samo za primer:Tehtam 73kg in sem sposoben narediti 30 sklec.
Ce sem pa npr. na fitnesu in izvajam vajo benchpress,ki je v grobem podobna sklecam, pa ce racunamo(73kg*0.7=51kg).Iz tega sledi da naj bi bil sposoben s 50kg, narediti 30 ponovitev.Pa pac ne gre.Tko da za moje pojme bo res ene 50%-60%

Nekaj pozabljaš: pri klasičnem delanju sklec sta prisotni dve sili podlage: v stiku stopal s tlemi in v stiku dlani s tlemi (telo je torej podprto v dveh točkah), zato del tvoje teže prenašajo tudi stopala in ne samo roke! Ker si je Aniviler za ravnovesje navorov (prvi - statični primer, za drugi dinamični primer pa je napisal 2. Newtonov zakon za rotacijo, ampak okoli iste osi) za vrtišče izbral stopala, sta v enačbi prisotna samo navora teže in sile, ki jo prenašajo roke (ker ima sila podlage v stopalih ročico enako 0 in je s tem njen navor okoli izbranega vrtišča enak 0). To pa še ne pomeni, da pri ravnovesju sila podlage v stopalih ne sodeluje pri ravnovesju: to lahko ugotoviš, ko nastaviš ravnovesje sil v vertikalni smeri.

Pri bench press-u pa prenašajo (dvigajo) breme samo roke, tako da so tvoje roke polno obremenjeno s težo bremena (toliko kot si si naložil, toliko dvigaš), zato vaja na tem orodju ni fizikalno primerljiva z delanjem sklec. Iz čisto fizikalnega vidika so pri delanju sklec prisotne sile brez skupnega prijemališča, pri bench press-u pa sili s skupnim prijemališčem (dvigaš težo bremena s silo rok - ti dve sili ležita na isti premici).

[Phoenix(tm)]

ja, sm naredu poizkus in dal roki na tehtnico.V zgornjem polozaju kaze 45kg, v spodnjem pa 50kg--->kar pomen da res dvigujes okrog 70%.
Tista tvoja razlaga je bla pa za moje znanje fizike prenapredna:)

[Mitja]

Vedno sem mislil, da pri delanju sklec dvigujemo 100%. Vendar a ni tako, da dvigujemo sami sebe in s tem vso svojo telesno težo???

[mali]

Pobje, a se je kdo vprašal o dejanskem položaju pri sklecah?
Verjetno se vaši odgovori nanašajo na položaj iztegnjenih nog na tleh, kar dokazuje da ste možakarji.
A ste že slišali za ti. žensko skleco, ko se tal poleg prstov na nogah dotikajo tudi kolena?
Pa ste predpostavili, da v nekaterih športih pri ogrevanju "sklecajo" tudi v položajih, ko prsti na nogah niso v isti (horizontalni) ravnini kot dlani, hrbtne strani dlani, konice prstov ali pa členki? Da so lahko gležnji tako visoko, da je trup vodoraven s tlemi? Ali pa na sklece v stoji?

Doslednost na preizkušnji...

[mriz]

Če delaš sklece s stopali v položaju višje od dlani (če imaš recimo noge na postelji), je kot da bi delal poševni benč, za zgornji del prsi. (Vsaj upam da je tak)
Sicer se mi v takem položaju zdi rahlo lažje delati, ampak glavno da pumpa.

Pri sklecih v stoji pa v bistvu delaš z rameni, ne?

[shrink]

Pobje, a se je kdo vprašal o dejanskem položaju pri sklecah?
Verjetno se vaši odgovori nanašajo na položaj iztegnjenih nog na tleh, kar dokazuje da ste možakarji.
A ste že slišali za ti. žensko skleco, ko se tal poleg prstov na nogah dotikajo tudi kolena?

V tem primeru za vrtišče izbereš dotikališče kolen s tlemi. Izračun je nato analogen.

Pa ste predpostavili, da v nekaterih športih pri ogrevanju "sklecajo" tudi v položajih, ko prsti na nogah niso v isti (horizontalni) ravnini kot dlani, hrbtne strani dlani, konice prstov ali pa členki? Da so lahko gležnji tako visoko, da je trup vodoraven s tlemi? Ali pa na sklece v stoji?

Analiziran je bil problem "klasičnih sklec". Za ostale primere je razlika samo v prijemališčih sil in njihovih ročicah glede na izbrano vrtišče. Ravnovesne enačbe oz. gibalne enačbe (v dinamičnem primeru) pa se določi na enak način.

[Mitja]

Mriz, tako je, tam krepiš ramena. Sklece so najlažje ženske, pa tudi take, kot si ti rekel Mriz, da imaš noge npr. na postelji so zelo lahke.