DNK

Človek kot stroj, o flori in favni...
Odgovori
Franko
Prispevkov: 174
Pridružen: 15.1.2003 23:35

DNK

Odgovor Napisal/-a Franko »

Bral sem, da so odkrili način kako zapisati podatke v DNK 'formatu' in le-te vnesti v celico, in ko se celica množi dobimo 'varnostne kopije'. Zanima me a je to res, če je, kako to sploh poteka?

Krokar
Prispevkov: 7
Pridružen: 27.4.2003 15:50
Kraj: ihan
Kontakt:

Odgovor Napisal/-a Krokar »

A to misliš navadne podatko kukr recmo vordov dokument

Če je to res me zanima kako celica reagira na tak poseg sej
kot vem če v celici zamenamo kakšen gen Jo lahko popravmo
če bi pa kej not napisal bok ve če bi pol sploh še delila :?:

Franko
Prispevkov: 174
Pridružen: 15.1.2003 23:35

Odgovor Napisal/-a Franko »

Podatki se pretvorijo v DNK zapis, potem pa to vsadijo v celico. Ne vem veliko o tem zato pa sprašujem. :)

Durano
Prispevkov: 11
Pridružen: 9.10.2003 19:51
Kraj: Murska Sobota
Kontakt:

Odgovor Napisal/-a Durano »

Ja, temu se reče genski inženiring. Pred kratkim so znanstveniki razvozlali celotno človeško DNK oz. ves genom. Prešteli so 34,000 človeških genov - veliko manj kot pričakovano.
Mene zanima o kakšnih 'podatkih' govoriš. Npr. podatka 'jutri bo delno oblačno s popoldanskim pršenjem in jutranjo temperaturo med 18 in 20 C, zvečer pa se bo postopoma poonblačilo' nikakor in nikoli ne moremo kodirat v DNK. Najbrž misliš na biološke podatke o nekem individuumu, ki vsebujejo barvo las, oči, višino, nagnjenost k depresijam, debelosti, raku, kajenju in na stotine drugih podatkov. Da, te podatke lahko 'vnesemo' v DNK, in sicer z gensko manipulacijo. Ta tehnologija že obstaja, a najprej se morajo rešiti nekatera moralno etična vprašanja.
Zelo ti priporočam, da si prebereš knjigo znanega mednarodnega futurologa Francisa Fukuyame z naslovom: Konec človeštva (založba Učila). - Originalni naslov pa je: Our Posthuman Future. Consequences of the biotechnology revolution'-.

Lp,
Durano

Pipo

Odgovor Napisal/-a Pipo »

:shock:
No ja. Jaz mislim, da se bo ali pa se že da vpisovati podatke v DNK. Kot vemo je informacija DNK v celici kodirana s štirimi nukleotidi, pri tem pa ribosomi prečitajo zaporedje treh nukleotidov. Tako je mogoče zakodirati 64 različnih kombinacij. To je sicer nekoliko manj kot vsebuje standardna ASCII koda, težava pa se da rešit s tem, da se pač prečitajo štirje nukleoidi ali več.
Po mojem, če bi shranjevali informacije v DNK, bi potrebovali tudi čitalce DNK, le te pa bi napravili tako kot bi nam ustrezalo (število prebranih nukleotidov za eno kombinacijo). Seveda takšna DNK najbrž nebi bila uporabna za živa bitja oziroma bi te informacije zapisovali na dele kromosomov, za katere se misli, da ne nosijo nobene informacije - introni.

Je pa stvar razvoja, kdaj bomo sposobni naredit takšne čitalce DNK in tudi, da bomo lahko po želji DNK spreminjali.

Potem bomo lahko tudi Wordov dokument zapisali, le da, če bo DNK uporabljen v kakšnem živem bitju, jaz tega posla nebi zaupal Microsoftu.
:evil:

Odgovori