Ljudje se le počasi začenjamo zavedati klimatskih sprememb, kakšnih konkretnih ukrepov pa za enkrat še nismo sprejeli. Mednarodna skupnost se je prvič začela ubadati s problemom prekomernega vpliva tople grede povzorčene z emisijami toplogrednih plinov že leta 1992. Leta 1997 so v Kyotu sprejeli neobvezujoč dogovor o tem, da bodo države zmanjšale emisije CO2 do leta 2010 glede na leto 1990 za 5,2%. Ta dogovor se predvsem nanaša na razvite industrijske države, ki so tudi odgovorne za večino izpustov toplogrednih plinov, medtem ko so dežele v razvoju ( npr. Indija, afriške države,… ) izvzete.
Kyotski protokol bo dobil mednarodno veljavo, ko bodo vse države podpisnice odgovorne vsaj za 50 % svetovnih izpustov CO2.
Za enkrat so redke države, ki so uzakonile Kyotski protokol. Tako sta npr. Japonska in EU svetli izjemi. Slovenija kot pridružena članica EU bo prav tako dolžna sprejeti ukrepe, ki bodo zmanjšali emisije CO2 (pri nas emisije CO2 naraščajo predvsem zaradi prometa). Na žalost pa ZDA, ki so krive za slabo tretjino vseh izpustov CO2, nimajo namena uzakoniti Kyotskega protokola. Protokol bo verjetno kljub vsemu dobil mednarodno veljavo, saj naj bi ga Rusija pod pritiski EU in Japonske še letos uzakonila, tako da bo dosežen 50% delež.
Naj omenim še razlog, zakaj je uzakonitev protokola tako politično sporna zlasti v ZDA. Po mojem mnenju je velik del problema skrit v tem, da je tam politično vodstvo pod vplivom naftnih lobijev, katerim ni v interesu, da bi začeli prestrukturiranje na druge alternativne vire energije, saj bi tako poraba nafte padla, s tem pa tudi dobiček. V vedno bolj pešajočem ameriškem gospodarstvu pa bi sprejetje zakonov, ki bi govorili o zmanjšanju izpustov CO2, pomenil politični samomor, saj bi ti zakoni vsaj v začetku definitivno imeli negativne posledice v gospodarstvu. Sicer pa je Bush izjavil, da se bodo ZDA drugače borile proti topli gredi (v mislih je imel pogozdovanje,…). Vendar pa je problem tak, da se ga da rešiti le tako, da nehamo svinjati Zemljo v tem tempu kot do sedaj. Verjetno se bo našla prava politična volja šele, ko bodo klimatske spremembe gospodarstvu povzročile dovolj veliko škodo.
Nekateri morda mislijo, da so klimatske spremembe stvar prihodnosti, vendar je treba resnici pogledati v oči. Več kot očitno klimatske spremembe že veselo trkajo na naša vrata. Vsak od nas je verjetno opazil vse milejše zime in vedno bolj vroča ter suha poletja (kot npr. letošnje rekordno vroče in suho poletje), kar verjetno predstavlja le uvod v prihajajoče spremembe. Sedaj ni več vprašanje ali se bodo spremembe zgodile ali ne, ampak kako velike bodo, kar pa je odvisno od naših nadaljnih ukrepov. Verjetno bo Kyotski protokol prej ali slej sprejet in za njim bodo prišli novi in še ostrejši ukrepi. Tu je problem le kdaj se bo to uresničilo, saj je časa vedno manj. Pri vsem tem pa je žalostno to, da že obstaja tehnologija, ki bi zmanjšala izpuste CO2 (veternice, plimske elektrarne, jedrska energija), žal pa kot rečeno ni prave politične volje. Problem pa tiči tudi v nas samih, ki še nismo dovolj osveščeni do narave. Kdo ve, morda nas bo pa letošnja vročina prepričala, da je čas za ukrepe?
p.s.:Če koga mogoče zanima, lahko na spodnjem naslovu najde zanimive podatke o letošnjem poletju v Evropi:
http://www.cpc.ncep.noaa.gov/products/a ... urope.html