"dodatki" v nas oziroma naš perfekcionizem

[mojih500]

Zakaj imam toliko reber? Če bi si odstranila 1, bi bila se vedno živa. Mislim da če bi bila brez dveh, bi se vedno obstajala. Kje pa je tista meja ko me telo nebi več držalo pokonci? Lahko bi se dalo živet samo s 4mi rebri. Dve npr na vrhu in dve spodaj oziroma najboljša varjanta k bi jo specialist preštudiral. Je tudi majhna verjatnost da bi samo z enim živela, lahko mal defektno sam obstajala bi. Koliko je takih stvari v nas, ki so nepotrebne oziroma drugače vprašano: koliko dodatkov imamo? Nekateri živijo samo z eno ledvico, samo z eno nogo ali nobeno roko, nekaterim deluje samo polovica srca. Je že res, da npr z dvemi nogami tečemo hitreje kot z eno, je pa tudi res, da ce bi bili v osnovi samo z eno nogo, bi se nam zdel čuden mutant z dvemi, čeprav bi imel veliko prednost pred nami. Zanima me še mnenje koga drugega, ker jaz osebno (niti v %) si ne znam odgovoriti koliko "dodatkov" imamo!?!!?!? Me ne zanima v tem smislu da če bi imeli to in to bi se počutili bolje, zanima me kaj bi lahko vse "izgubili" in bi še vedno obstajali (tudi če bi se komaj premikali kot celota)?!?!? Ne it s primeri v vse skrajnosti (npr da obstajaš že kot ena sama celica).

Hvala!

[gumy]

Če predpostavimo, da bi moral preživeti brez nekih tehničnih pripomočkov, potem rabiš praktično vse. Že brez ene noge bi pač težko prišel do hrane, pa čeprav je ta v Merkatorju.
Na aparaturah te pa tako ohranjajo živega, tudi ko ti odpove praktično vse, razen možganov.

[Roman]

Marsikaj, kar imamo, pa (morda tudi samo na videz) ne potrebujemo, je ostanek iz časov naših daljnih prednikov, ki so to stvar potrebovali za preživetje. Poleg tega jaz potrebujem vsa svoja rebra in ni mi dovolj, da bi lahko s parimi sicer še živel, a najbrž ne bi imel kaj dosti od življenja.

[mojih500]

Če predpostavimo, da bi moral preživeti brez nekih tehničnih pripomočkov, potem rabiš praktično vse.

Se pravi v tem primeru trdiš, da brez prsta na roki ti nebi preživel? Sej je banalen primer, sam pri tem te res ne zastopim. Če vprašam malo drugače: Kje bi bila pri tebi ta meja, da nebi mogel preživeti brez nekih tehničnih pripomočkov?

Že brez ene noge bi pač težko prišel do hrane, pa čeprav je ta v Merkatorju.

Težko bi prišel, vendar prišel bi. Obstajajo pa tudi možnosti da uporabiš kakšne tehnične pripomočke (sedaj sem malo v protislovju s prejšnjim stavkom).

Na aparaturah te pa tako ohranjajo živega, tudi ko ti odpove praktično vse, razen možganov.

Res je, da si lahko tudi na tak način živ, vendar mene zanima obstoj človeka kot celota, brez bilokaterih aparatov, ki ga držijo pri življenju.

Marsikaj, kar imamo, ne potrebujemo, je ostanek iz časov naših daljnih prednikov, ki so to stvar potrebovali za preživetje.

Kaj ni bil človek že v osnovi približno tak? Opica na primer ima okončine, glavo, trup... isto kot človek sedaj in milijon let nazaj. Mislim da je osnova ista, ali se motim? Oziroma če se je človek res v tolikih letih izpopolnil... kaj je bilo pa pred tem odveč, "dodatek"??

Poleg tega jaz potrebujem vsa svoja rebra in ni mi dovolj, da bi lahko s parimi sicer še živel, a najbrž ne bi imel kaj dosti od življenja.

Če bi človek od samega začetka imel samo par reber bi bil s tem zadovoljen, tudi če je logično da z več rebri imas bistveno večjo prednost. Obstajal bi. Dejstvo je, da nekaj reber imamo preveč. Mene ne zanima kakšna bi bila funkcionalnost telesa če bi si odstranili stvari. Zanima me, koliko "dodatkov" si lahko odstraniš in boš še živ, čeprav boš defekten?!?!

[Roman]

Kaj ni bil človek že v osnovi približno tak?

Odkar je človek, ja.

Opica na primer ima okončine, glavo, trup... isto kot človek sedaj in milijon let nazaj.

No, nekatere opice si pri plezanju spretno pomagajo z repom.

Mislim da je osnova ista, ali se motim?

Kaj tu pomeni osnova?

Oziroma če se je človek res v tolikih letih izpopolnil... kaj je bilo pa pred tem odveč, "dodatek"??

Človek se je toliko izpopolnil, da danes česa ne potrebuje več. Recimo občutljivega voha in sluha, trtica je odveč, dlake. Kaj bi bilo pred tem odveč? Pač primerjaj neko žival v neki razvojni stopnji z njeno predhodnico. Dvoživke so recimo izgubile škrge, brez katerih ribe ne bi preživele.

Če bi človek od samega začetka imel samo par reber bi bil s tem zadovoljen

To je res. Če ne veš, kaj ti manjka, te to morda ne moti. Ampak vedno je v bližini kdo, ki ima to, česar mi nimamo.

Dejstvo je, da nekaj reber imamo preveč.

Nisem prepričan,da res.

Zanima me, koliko "dodatkov" si lahko odstraniš in boš še živ, čeprav boš defekten?!?!

Tudi ta kriterij ni ustrezen, še posebej, če nočeš upoštevati tistega, kar si sam prepoznal kot protislovno. Morda bi bilo treba dodati še zahtevo, da bi pohabljen še vedno lahko sam poskrbel za svoje preživetje. Ampak tu se stvari zataknejo, kajne.

[mojih500]

Osnova sem mislila kot sestavni deli telesa oziroma da je človek že na samem začetku imel glavo, roke, noge, vrat,...
Recimo da je človek s časom izgubil trtico, dlake, občutljivost za vonj. Je pač sedaj s tolkimi stvarmi manj. Kaj pa bi sedaj lahko odstranili oziroma kaj se bo s časom odstanilo? Recimo da sm v tolikih letih izgubili dlake, kaj bom čez 10000 let brez dlak? Kakšne spremembe se lahko še zgodijo?

[Roman]

Kakšne spremembe se lahko še zgodijo?

Na to vprašanje ti nihče na zna odgovoriti. Obstaja samo en način, kako ugotoviti, kaj se bo zgodilo.