Ti imaš pa res zelooooo... dolgo lajtno!end napisal/-a:Če ti govoriš teoretično o možnosti obstoja nesmrtnosti v resnici nesmrtnot mešaš z znanostjo ti ne jaz!
GJ hoče reči, da kar ni znanstveno, ne obstaja. Ali pa približno tako.GJ napisal/-a:Šarlatanstvo je to, da mešaš nesmrtnost in neumrlijivost z znanostjo!Lep dan želim...
no, lahko se tudi prepričaš.qg napisal/-a:A še vedno moraš verjeti...
Počakaš na smrt, če si pa zelo nestrpen pa...=) napisal/-a: hmmmm...verjetno lažje od tega da "preveriš" ali si morda v duši (ne)smrten...
Traparije govoriš ti...noragaza napisal/-a:GJ govoriš traparije, koliko teorij je šele pri kemiji in fiziki, predvsem astrofiziki sepravi po tvojem to ni znanost ?
Tako delujejo asociacije.=) napisal/-a:Nekateri pravijo, da vsakič ko gredo obiskat hišo svojih pokojnih staršev se spomnejo svojega očeta, kako je sedel za mizo v kotu in bral, svoje mame, ki je tako rada šivala...
Ne, tudi spomini umrejo hkrati s svojim nosilcem.je to tudi nesmrtnost?
To je nagon po samoohranitvi, ki te prisili, da se skušaš svojemu koncu nekako upreti. Hm, kaj pa se zgodi z determiniranim človekom?le kaj nedeterminiranega človeka "prisili" da začne razmišljati o tem, kaj bo po smrti. je to strah ali je to firbec?
Ne. Razlika je ta, da preveč zaupljivi okoli tega problema napletejo mistično zgodbo in tako postanejo verni. Za vernost pa je sicer še veliko razlogov, od psiholoških, socioloških, zgodovinskih, ...a lahko na podlagi tega ločimo vernike od neverujočih?
nagon po samoohranitvi imajo tudi živali.Roman napisal/-a:To je nagon po samoohranitvi, ki te prisili, da se skušaš svojemu koncu nekako upreti.
Ne mešaj vere z znanostjo.qg napisal/-a:P.S.
Vsekakor, če so v srednjem veku verjeli v ploščato zemljo v središču vesolja, potem je bilo treba verjeti. Sicer si bil krivoverec. To je bila znanost tistega časa.
Neumnost. Znanost pred tem (če ji lahko sploh tako rečemo) ni poznala empiričnega preverjanja, zato je bila zelo blizu veri (ali kar vera sama). Znanost, kot jo pojmujemo od takrat dalje, pa temelji na empiričnem preverjanju, zato je vera (v njene ugotovitve) povsem odveč.qg napisal/-a:Potem pa je Galileo uvedel novo znanost. Ta je sedaj malo bolj znosna. A še vedno moraš verjeti...
Tako, kot sem napisal. VERA V NJENE UGOTOVITVE NIKAKOR NI ODVEČ. Še vedno deluje človeški faktor, še vedno stvari niso ugotovljene do konca (in zato je treba tudi verjeti). Še vedno ne deluje vse na argumentih (tudi zato, ker bi bilo preveč dela, da se vse zavrne z argumenti).shrink napisal/-a:Neumnost. Znanost pred tem (če ji lahko sploh tako rečemo) ni poznala empiričnega preverjanja, zato je bila zelo blizu veri (ali kar vera sama). Znanost, kot jo pojmujemo od takrat dalje, pa temelji na empiričnem preverjanju, zato je vera (v njene ugotovitve) povsem odveč.qg napisal/-a:Potem pa je Galileo uvedel novo znanost. Ta je sedaj malo bolj znosna. A še vedno moraš verjeti...
Povedal sem že (v drugi temi), da se človeški faktor (subjektivnost) lahko odpravi s preverjanjem in ponavljanjem eksperimentov, tako da je znanstvena metoda povsem objektivna, zato še enkrat: VERA JE ODVEČ. "Stvari, ki niso ugotovljene do konca", pa tako in tako niso eksperimentalno preverjene, zato če kdo verjame nečemu brez empirične potrditve, pač njegov problem.qg napisal/-a:Tako, kot sem napisal. VERA V NJENE UGOTOVITVE NIKAKOR NI ODVEČ. Še vedno deluje človeški faktor, še vedno stvari niso ugotovljene do konca (in zato je treba tudi verjeti).shrink napisal/-a:Neumnost. Znanost pred tem (če ji lahko sploh tako rečemo) ni poznala empiričnega preverjanja, zato je bila zelo blizu veri (ali kar vera sama). Znanost, kot jo pojmujemo od takrat dalje, pa temelji na empiričnem preverjanju, zato je vera (v njene ugotovitve) povsem odveč.qg napisal/-a:Potem pa je Galileo uvedel novo znanost. Ta je sedaj malo bolj znosna. A še vedno moraš verjeti...
Filozofsko nakladanje.qg napisal/-a:Še vedno ne deluje vse na argumentih (tudi zato, ker bi bilo preveč dela, da se vse zavrne z argumenti).
Še ena neumnost. Povsem jasno spoznanim šarlatanom se imam(o) vso pravico posmehovati, to pa z nepristranskostjo/pristranskostjo sodb sploh nima zveze, saj vselej preverim(o) kredibilnost argumentov in šele nato (seveda ob pogoju, da se šarlatansko posiljevanje nadaljuje) "tepem(o) z norčevsko palico".qg napisal/-a:Recimo, tudi tisto, "tepsti z norčevsko palico" je človeški faktor in pot stran od objektivnosti. Od takšnih ljudi, ki napišejo to, vsekakor pričakujem pristranske sodbe.
Kajpak.=) napisal/-a:nagon po samoohranitvi imajo tudi živali.
Morda ni zadosten, je pa potreben.zdi se mi, da to ne more biti zadosten razlog za razmišljanje o tem kaj bo, ko bom umrl.
Se pravi, da je to spraševanje nujno za normalno razvite ljudi?Si to vprašanje postavi vsak, ali le večina normalno razvitih ljudi?
Človeka sta vedno zanimali preteklost in prihodnost. Večinoma posamezniku tudi ni vseeno, kakšno sled bo pustil v zgodovini. To se mi zdi normalno, tudi za slabše razvite ljudi. Ljudje vemo, da so nam ure štete. Hm, res, le kdo bi jih odšteval?človek, ki sluti ali ve, da so mu ure štete se po mojem vedno vpraša, kaj bo, ko ga ne bo več.
Jaz pa ne. Saj ga naj bi ta "analiza" prej ali slej sama doletela. Čemu bi se sekiral na zalogo?Razumem, zakaj tako analizo dela verujoč človek
Tudi neverujoči umremo. Res pa ima spraševanje smisel samo toliko časa, dokler ne najdeš odgovora.nisem pa še našla zadostnega razloga za takšno razmišljanje neverujočih...
pomojem, je, ja...Roman napisal/-a:Se pravi, da je to spraševanje nujno za normalno razvite ljudi?
saj se ne gre toliko za sekiranje na zalogo, gre se za to, da se zaveda (pustimo stat ali je njegovo sklepanje pravilno ali napačno), da bo "ocenjen". Tako kot se jaz sekiram pred izpitom. To se mi zdi normalno.Roman napisal/-a:Jaz pa ne. Saj ga naj bi ta "analiza" prej ali slej sama doletela. Čemu bi se sekiral na zalogo?
Bolj verjetno malo obrnjeno - to, kar obstaja, je (lahko) znanstveno.qg napisal/-a:GJ hoče reči, da kar ni znanstveno, ne obstaja. Ali pa približno tako.
Osebno ne vidim povezave med tem, da stvari še vedno niso ugotovljene do konca (kar je sicer lahko po sebi sporno, ker implicira predpostavljeno veljavnost vprašanj ali problemov, ki nimajo realne osnove) in nujo po verjetju - kaj točno je sploh treba verjeti?. Če določena stvar ni predelana in razumljena, je to jasno povedano. Je pa kar razumljivo, da ljudje, ki so navajeni na to, da prepričanjem daje težo oz. potrditev zgolj golo verjetje (ali vera), ne morejo iz svoje kože, ko pride do znanosti. No, k temu verjetno kaj pripomore splošno razširjena kronična nevednost. Drugače povedano - nekomu, ki je neumen, najbrž ne preostane drugega kot to, da v ugotovitve znanosti zgolj verjame (oz. da ima občutek, da mora v te teorije zgolj verjeti), ampak to ne pove nič o naravi znantvene metode in teorij.qg napisal/-a:Še vedno deluje človeški faktor, še vedno stvari niso ugotovljene do konca (in zato je treba tudi verjeti).
Nesmiselno je tudi, da verujoči obžalujejo smrt bližnjih. Sploh pa bi lahko pomislili na to, da bo čas zemeljskega življenja proti večnosti v nebesih (kamor po njihovem v praksi očitno grejo vsi, ki so umrli), nekako neskončno majhen in s tem relativno hitro pozabljen ali pa vsaj nepomemben. Tisti, ki pa verjamejo v reinkarnacijo, pa itak verjamejo, da to, kar so zdaj, ni njihov pravi jaz (ali kakorkoli že), torej vsi spomini (kakor tudi spomini drugih) nimajo realne vrednosti.Roman napisal/-a:Jaz pa ne. Saj ga naj bi ta "analiza" prej ali slej sama doletela. Čemu bi se sekiral na zalogo?
