Bi mi znal kdo povedati kaj o parterogenezi, oziroma deviškem razmnoževanju (2n-diplonti, n-haplonti), sploh kar se tiče ožigalkarjev, če je mogoče.
Najlepša hvala
parterogeneza
Upam, da bo na straneh spodaj dovolj podatkov za tvoje prve samostojne poskuse z deviško oploditvijo:
http://www.bfro.uni-lj.si/zoo/publikaci ... ar_pas.htm
http://www.bfro.uni-lj.si/zoo/publikaci ... /h_har.htm
194.249.251.6/nasrazred/biologija.htm
http://www.siol.net/novice/default.asp? ... 2221245516
novice.svarog.org/index.php?Novica=1268
http://www.bfro.uni-lj.si/zoo/publikaci ... ar_pas.htm
http://www.bfro.uni-lj.si/zoo/publikaci ... /h_har.htm
194.249.251.6/nasrazred/biologija.htm
http://www.siol.net/novice/default.asp? ... 2221245516
novice.svarog.org/index.php?Novica=1268
Kot prvo: ni parterogeneza, ampak partenogeneza.
To vrsto razmnoževanja imajo na primer čebele, listne uši, paličnjaki in mislim da tudi vodne bolhe. Gre pa zato, da se osebek razvije iz neoplojenega jajčeca. Ima torej eno garnituro kromosomov (n). Ta primer je najlažje opisati pri čebelah. Iz neoplojenega jajčeca se razvije trot (samec), iz oplojenega pa samica (delavka ali matica - odvisno od hrane).
Pri ožigalkarjih pa ne gre za partenogenezo ali pa pri njih vsaj ni tako poznana, ampak so zani bolj po metagenezi - izmenjavi spolne in nespolne generacije. Pri rastlinah je metagenza nekaj običajnega, pri živalih pa ne.
Če povemo najprej po domače: Ti si človek. Metageneza - to je tako, kot da bi bil tvoj sin/hči potem nekaj drugega (haploiden in na zunaj drugačen), tvoj vnuk/vnukinja pa spet navaden človek.
Ožigalkarje delimo na klobučnjake, koralnjake in trdoživnjake. Metagenezo ima večina klobučnjakov. In sicer:
Začnimo s polipom (2n-diploiden-nespolna generacija). Polip je pritrjen-bentoški organizem. Razmnožuje se z bočnim brstenjem ali pa s strobilacijo: na njem z brstenjem nastanejo strobile, ki se od matične rastline odcepijo in nastanejo ličinke efire, iz katerih se razvijejo meduze (n-haploidna-spolna generacija): Meduze plavajo po morju. So ločenih spolov. V njih nastanejo spolne celice (m in ž). Samci izločijo spermije prosto v morje, samice pa jajčne celice v gastrovaskularno votlino. Iz zigote se razvije ličinka (planula), ki se nato pritrdi na tla in razvije v polip.
diplont- organizem, ki je ves čas diploiden (razen gamet)
haplont- organizem, ki je ves čas haploiden (takoj po združitvi spolnih celic poteče redukcijska delitev)
haplodiplont- organizem, ki je del življenja diploiden, del pa haploiden. Ima metagenezo.
To vrsto razmnoževanja imajo na primer čebele, listne uši, paličnjaki in mislim da tudi vodne bolhe. Gre pa zato, da se osebek razvije iz neoplojenega jajčeca. Ima torej eno garnituro kromosomov (n). Ta primer je najlažje opisati pri čebelah. Iz neoplojenega jajčeca se razvije trot (samec), iz oplojenega pa samica (delavka ali matica - odvisno od hrane).
Pri ožigalkarjih pa ne gre za partenogenezo ali pa pri njih vsaj ni tako poznana, ampak so zani bolj po metagenezi - izmenjavi spolne in nespolne generacije. Pri rastlinah je metagenza nekaj običajnega, pri živalih pa ne.
Če povemo najprej po domače: Ti si človek. Metageneza - to je tako, kot da bi bil tvoj sin/hči potem nekaj drugega (haploiden in na zunaj drugačen), tvoj vnuk/vnukinja pa spet navaden človek.
Ožigalkarje delimo na klobučnjake, koralnjake in trdoživnjake. Metagenezo ima večina klobučnjakov. In sicer:
Začnimo s polipom (2n-diploiden-nespolna generacija). Polip je pritrjen-bentoški organizem. Razmnožuje se z bočnim brstenjem ali pa s strobilacijo: na njem z brstenjem nastanejo strobile, ki se od matične rastline odcepijo in nastanejo ličinke efire, iz katerih se razvijejo meduze (n-haploidna-spolna generacija): Meduze plavajo po morju. So ločenih spolov. V njih nastanejo spolne celice (m in ž). Samci izločijo spermije prosto v morje, samice pa jajčne celice v gastrovaskularno votlino. Iz zigote se razvije ličinka (planula), ki se nato pritrdi na tla in razvije v polip.
diplont- organizem, ki je ves čas diploiden (razen gamet)
haplont- organizem, ki je ves čas haploiden (takoj po združitvi spolnih celic poteče redukcijska delitev)
haplodiplont- organizem, ki je del življenja diploiden, del pa haploiden. Ima metagenezo.
Kako drugega?Enacbar napisal/-a:Če povemo najprej po domače: Ti si človek. Metageneza - to je tako, kot da bi bil tvoj sin/hči potem nekaj drugega (haploiden in na zunaj drugačen), tvoj vnuk/vnukinja pa spet navaden človek.
1/ A to samo kar se spolov tiče - kot da bi šlo pri nas za izmenjavo
obojespolnika (transseksualca) in enospolnika (ž/m)
2/ A je to tako, kot bi se izmenjavala Transseksualni Neandertalec in
monoseksualni Homo sapiens in ali je ta razlika kar se tiče zunanje
oblike še očitnejša?
Sploh ne, kar se spolov tiče. Diploidna nespolna generacija sploh NIMA spolov, ker se razmnožuje nespolno. Torej osebek NI obojespolnik.
Kot nekaj drugega sem mislil: ti človek, sin neka čudna beštija (podobna npr. ribi, žuželki, kuščarju)- tu gre za heteromorfno metagenzo, vnuk spet človek. Lahko pa sta si osebka spolne in nespolne generacije zelo podobna- to je na primer pri morski solati.
Spolna in nespolna generacija sta si lahko zelo podobni ali pa čisto različni-polip in meduza; praprot, ki jo mi poznamo in neka majhna čebulici podobna tvorba,...
kartako, treba je vedeti, da pri redkokateri živali (npr. trakulji) prihaja do samooploditve. Tudi vrtni polži, deževniki in drugi obojespolniki se razmnožujejo ponavadi drug z drugim, saj so dozoreli spermiji od dozorelih jajčnih celic ločeni fizično ali pa časovno. Tako mora biti, ker to pripomore k večji genski raznolikosti. Če pa prihaja v vsaki generaciji do samooploditev, pa se začne večati delež homozigotov za mnoge lastnosti. Tako bi se lahko izrazile genske bolezni, ki so sicer recesivne. In kadar se je to zgodilo v zgodovini je naravna selekcija izločila take osebke, saj niso mogli preživeti.
Kot nekaj drugega sem mislil: ti človek, sin neka čudna beštija (podobna npr. ribi, žuželki, kuščarju)- tu gre za heteromorfno metagenzo, vnuk spet človek. Lahko pa sta si osebka spolne in nespolne generacije zelo podobna- to je na primer pri morski solati.
Spolna in nespolna generacija sta si lahko zelo podobni ali pa čisto različni-polip in meduza; praprot, ki jo mi poznamo in neka majhna čebulici podobna tvorba,...
kartako, treba je vedeti, da pri redkokateri živali (npr. trakulji) prihaja do samooploditve. Tudi vrtni polži, deževniki in drugi obojespolniki se razmnožujejo ponavadi drug z drugim, saj so dozoreli spermiji od dozorelih jajčnih celic ločeni fizično ali pa časovno. Tako mora biti, ker to pripomore k večji genski raznolikosti. Če pa prihaja v vsaki generaciji do samooploditev, pa se začne večati delež homozigotov za mnoge lastnosti. Tako bi se lahko izrazile genske bolezni, ki so sicer recesivne. In kadar se je to zgodilo v zgodovini je naravna selekcija izločila take osebke, saj niso mogli preživeti.