derik napisal/-a:shrink napisal/-a:Jasno je, kaj so naravni zakoni in ti niso odvisni od "občutkov" posameznika.
Gre pravzaprav za zanimivo filozofsko vprašanje.
Filozofija za obravnavo tega vprašanja ni potrebna.
V ozadju je stara predpostavka, da obstajajo naravni zakoni - bodisi sami po sebi, ali pa od boga postavljeni. To seveda ni nikjer dokazano, ampak fizika stvar v praktične namene poenostavi in se ukvarja s fizikalnimi zakoni.
Kdo je zakone "postavil", za znanost niti ni bistveno. Da naravni zakoni obstajajo in da so nespremenljivi oz. da jih nihče po svoji volji ne spreminja, je pa že kar empirično potrjeno dejstvo, zato kakšen dodaten dokaz ni potreben.
Fizikalni zakon je posplošitev opazovanj in kot tak v fazi definiranja odvisen od opazovalca, po katerem se pogosto tudi imenuje.
To, da je neko zakonitost nekdo (prvi) odkril in se celo po njem imenuje, nikakor ne pomeni, da je zakonitost odvisna od opazovalca. Zakonitost ali pojav, ki izkazuje določeno zakonitost, je pač že prej obstajala, le odkrita še ni bila.
Obenem pa je že po definiciji neodvisen od opazovalca v tem smislu, da dajejo eksperimenti, ki ga dokazujejo, vsem opazovalcem enake rezultate.
Protislovja seveda ni (beri zgoraj).
Zadostuje že, da en sam opazovalec dokazljivo dobi drugačne rezultate, pa zakon ni več zakon.
Napačno naziranje. Da si neko spoznanje zasluži naziv zakon, mora v znanosti prehoditi dolgo pot. Najprej je hipoteza, nato teorija in šele za tem zakon. Zakone se torej postavlja a posteriori; ko neko spoznanje dobi potrditev v širšem smislu, ko je večkrat preverjeno in ko praktično ni več možno, da bi ga v pogojih, kjer je bilo večkrat preizkušeno, še kdo ovrgel. Če se zgodi, da kak opazovalec v takih pogojih dobi drugačne rezultate od napovedanih, potem je bolj verjetno, da je opazovalec zagrešil napako.
Zato so fizikalni zakoni že po definiciji omejeni samo na tista dogajanja, ki so za vse opazovalce enaka.
To drži, ampak za spoznane fizikalne zakone v danih pogojih praktično ni več možno, da bi jih kdo ovrgel.
Možno pa je, da nekatera dogajanja bodisi niso za vse enaka, ali pa sploh nimajo nikakršnih opisljivih vzorcev in posledično zanje ni fizikalnih zakonov.
No, kar naštej taka dogajanja. Samo ne mi navajati parapsiholoških pojavov, ki so bili že jasno spoznani za nateg.
Hawking recimo pravi, da "vsa filozofija znanosti stoji na predpostavki, da se posameznik sam lahko svobodno odloči opraviti kakršen koli eksperiment." - in s tem seveda povzroči neko fizikalno dagajanje. Razvoj fizike je zato lahko primer dogajanja, ki ni opisljivo s fizikalnimi zakoni.
Nesmiselen sklep. Sicer pa sem ti že zgoraj povedal, da se najprej postavlja hipoteze, ki bodisi zdržijo preverjanje ali pa ne. Hipoteze, ki padejo, nikoli ne postanejo zakoni. In ja, tako se razvija fizika.
