ZdravaPamet napisal/-a:kren napisal/-a:In kako si razlagaš dejstvo, da je med znanstveniki veliko vernih? (npr. Maxwell, Planck, Knuth,...)
In kako si ti razlagaš dejstvo, da je med verniki veliko ateistov?
ZdravaPamet napisal/-a:Skoraj gotov sem, da večina krščanov ne verjame v zobno miško, v Ateno, v Zevsa, v njegovo svetost Sveto letečo špagetarsko pošast itd. Torej so vsi glede tega ateisti. Kako zmorejo? Kako je to možno?
Nisem zadovoljen s tem odgovorom, zato ker vedno lahko skrčiš polje dometa nekega prepričanja, ko se izkaže, da je bilo glede neke stvari nezadostno. Podobno kot pri zamenjavi ene paradigme z drugo: npr. za Newtonovo mehaniko lahko vedno rečemo da velja samo za hitrosti
\(v<<c\), potem pa ne več. Potem pa velja Einsteinova. Ampak kaj če bi našli še druge primere Newtonove mehanike, kjer ne bi veljala? (kot npr. pri zamenjavi flogistonske teorije v kemiji s kalorično, kjer se je pojavljajo vedno več primerov, ko stara teorija preprosto ni več delovala) Bi potem rekli, da velja samo za tiste primere,... za katere pač velja? Ali velja vera vernika samo za tista prepričanja,... za katera pač velja?
Očitno s tem 'krčenjem' ne pridemo daleč in ne razložimo kaj dosti, oz. to (prekomerno) krčenje primerov je preprosto pokazatelj tega, da neka teorija oz. argumenti preprosto niso več sposobni razložiti
kaj se s stvarmi dogaja. Zato krčenje ateizma na posamezne primere ali pa krčenje verovanja na samo določeno verovanje (in podtikanje ateizma vsemu drugemu) zame ni dovolj dobra razlaga. Je simptom pomanjkanja razlage.
Kako si torej razložiti dejstvo, da so nekateri izmed velikih znanstvenikov bili tudi verni?