Znanstveniki in vera v Boga

Človek kot stroj, o flori in favni...
Odgovori
so7il
Prispevkov: 268
Pridružen: 23.9.2005 20:08

Re: Znanstveniki in vera v Boga

Odgovor Napisal/-a so7il »

mriz napisal/-a:
so7il napisal/-a:V prvem primeru je torej vse odvisno od razgledanosti in pa 'človeškosti' tistega, na katerega je albino naletel. v drugem pa od tega, kaj bog določene izmed ver, ki v albinih vidijo obsedenost z demoni, od vernika v takem primeru zahteva.
Morda pa je razgledanost in 'človeškost' faktor v obeh primerih, glede na to, da se recimo večina kristjanov ravno ne sekira, kaj bog v blibliji zahteva v okviru homoseksualcev (in še marsičesa drugega, pravzaprav).
Seveda, samo v takem primeru gre za kvazi-vernike in se temu reče cherry picking. Govorimo pa o razliki med srečanjem albina z "znanstvenikom" in srečanjem albina z vernikom. Znanstvenika sem dal v navednice, ker gre v resnici samo za človeka, ki ni veren (lahko je pa seveda slučajno ravno znanstvenik po poklicu ali pa po duši).
"Znanstvenik" - tako ga je nekje zgoraj v tej temi poimenoval avtor zgodbe o "znanstveniku, verniku in albinu" - je enostavno oseba, ki ne verjame v nadnaravne sile in, ki zaupa ali pa ne zaupa znanosti in, ki pozna ali pa ne pozna izsledkov znanosti na določenem področju in, ki upošteva ali pa ne upošteva ugotovitve znanosti o najprimernejšem odzivu oz. preventivi glede česa.

Vernik je pa vernik. Tu bi se bilo potrebno držati tega. Če bo nekaj po svoje izbiral, potem nima smisla razlikovati med "znanstvenikom" in vernikom. Vernik mora upoštevati zapovedi svoje vere, ali drugače povedano, skoraj zagotovo ni vernika, ki bi mu bil cilj priti v pekel.
Razgledanost in 'človeškost' torej ne more biti faktor tudi pri verniku, razen, ko bi bil pripadnik vere, katere edini faktor (zapoved) je razgledanost in 'človeškost'. Vernik je lahko še tako razgledan in 'človeški', pa s tem nima v okviru vere, ki ji pripada kaj početi, če mu ta v določenem primeru zapoveduje nerazgledano in 'nečloveško' ravnanje. Preostane mu le, ali biti še naprej vernik, ali pa postati "znanstvenik" (ali pa kvazi-vernik, kar je smešna izbira, saj bo kljub razmeroma precejšnjem 'uboganju'' ostalih zapovedi, dokaj verjetno pristal v peklu).

mriz napisal/-a:
so7il napisal/-a:Znanost je namreč zgolj informacija in ne zahteva odzivov, četudi podaja tudi to informacijo (npr. "homoseksualnost je to in to, v bližini homoseksualca ni pametno pobirati predmete s tal" 8) )
A ni v oznako bolezni že nekako zajet pričakovan odziv?
Če sem te prav razumel, potem pričakovan da, nikomur pa ne obvezen; pustimo določene poklice ali pa zakone ob strani (še manj jih pa enačiti z vero - če bi komu slučajno prišlo na misel kaj takega). Npr. meni osebno, "znanstveniku" ne more nihče ukazati obveznega zdravljenja (razen v z zakonom določenih primerih), pa če poznam ali pa ne vse tisto, kar je o moji bolezni odkrila znanost in kar je odkrila o tem, kako se jo ozdravi. Ampak, raje nazaj k albinu.

Albinova usoda bo ob srečanju z menoj odvisna le od moje ne/razgledanosti glede znanstvenih dognanj o albinih (mi je kot tak nevaren, ali pa nenevaren) in pa seveda od mojih osebnostnih lastnosti (ga bom kar tako, za zabavo kresnil po nosu, ali pa bom pokramljal z njim). Variant je seveda precej več, a bistveno je, da kot "znanstvenik" nisem zavezan nobenemu zapovedanemu obravnavanju albina. S tem nikakor ne trdim, da bi albino ob srečanju z menoj bolje prišel skozi. Trdim le, da bo usoda albina pri srečanju z vernikom odvisna od zapovedi vernikove vere, ne glede kako ne/razgledan in/ali 'ne/čoveški' je vernik sam, ob srečanju z menoj bo odvisna pa od moje osebne ne/razgledanosti in/ali 'ne/čoveškosti'.

Uporabniški avatar
mriz
Prispevkov: 2036
Pridružen: 13.5.2004 23:52
Kraj: maribor

Re: Znanstveniki in vera v Boga

Odgovor Napisal/-a mriz »

Okej, se kar strinjam (zraven pa upam, da bo kak vernik razložil svoj odnos do verskih zapovedi, katerih ne upošteva).

mirko
Prispevkov: 483
Pridružen: 1.9.2004 13:38

Re: Znanstveniki in vera v Boga

Odgovor Napisal/-a mirko »

mriz napisal/-a:
mirko napisal/-a: Ne trdim, da bi morali vsi čutiti to potrebo po izbiri med enim in drugim. Tudi ne trdim, da ti edino vera namiguje, kaj je prava odločitev. Trdim samo, da ti vera pomaga pri tej odločitvi, znanost pač ne.
Ampak v primeru tistega afriškega plemena in albinov je pa ravno obratno, kajne? Vera ti lahko namiguje pravo odločitev, dokler sama ne predpostavlja nekih radikalnih izhodišč (torej, v primeru, da je albinizem dejansko znak neke demonske prisotnosti, je ubijanje albinov kar dobra odločitev - problem pa je, da to verjetno ni). Se lahko strinjamo v tem, da je znanost nujna, da izpostavi realno izhodišče, na katerega lahko apliciraš svojo vero v vlogi pomagala za iskanje pravih odločitev?
Tukaj sploh nisem imel namena opredeljevati se do tega, kaj je vsebinsko prava odločitev in kaj ne, in tudi ne do tega, za kakšno vero gre. Naprimer, lahko gre za vero v obratno sorazmernost sreče duhov umrlih svojcev s številom živih albinov. Postavlja se vprašanje, ali ima tukaj razlaga vzrokov za albinost sploh lahko kakšen vpliv na to vero, če obenem nimamo relevantnih informacij o sreči duhov umrlih svojcev. Ubijanje albinov je tako v tem primeru kljub razlagi o pomanjkanju pigmenta še vedno vrednota. Drugo je, če gre recimo za vraževerje o povezanosti dolžine sušnih obdobij s številom albinov. Tako vraževerje je vsaj teoretično mogoče ovreči s soočenjem s podatki (čeprav si težko predstavljam, kako bi to izgledalo v praksi) in potem ubijanje albinov ni več vrednota.
Seveda je znanost nujna, da nas opremi s čimveč relevantnimi informacijami. Odločitve pa niso vprašanje znanosti, temveč namena oziroma vrednot. Tu ne gre nujno samo za verske vrednote (naprimer želja po bogastvu ali želja po zabavi). Kvečjemu lahko znanost neko odločitev glede na nek namen oceni kot napačno, v kolikor je odločitev nastala na podlagi napačnih informacij ali z napačnim logičnim sklepanjem.

mirko
Prispevkov: 483
Pridružen: 1.9.2004 13:38

Re: Znanstveniki in vera v Boga

Odgovor Napisal/-a mirko »

so7il napisal/-a:Vernik je pa vernik. Tu bi se bilo potrebno držati tega. Če bo nekaj po svoje izbiral, potem nima smisla razlikovati med "znanstvenikom" in vernikom. Vernik mora upoštevati zapovedi svoje vere, ali drugače povedano, skoraj zagotovo ni vernika, ki bi mu bil cilj priti v pekel.
Razgledanost in 'človeškost' torej ne more biti faktor tudi pri verniku, razen, ko bi bil pripadnik vere, katere edini faktor (zapoved) je razgledanost in 'človeškost'. Vernik je lahko še tako razgledan in 'človeški', pa s tem nima v okviru vere, ki ji pripada kaj početi, če mu ta v določenem primeru zapoveduje nerazgledano in 'nečloveško' ravnanje. Preostane mu le, ali biti še naprej vernik, ali pa postati "znanstvenik" (ali pa kvazi-vernik, kar je smešna izbira, saj bo kljub razmeroma precejšnjem 'uboganju'' ostalih zapovedi, dokaj verjetno pristal v peklu).
Če je v tisti veri najpomembejša zapoved 'človeškost', vse skupaj niti ne izgleda tako zelo brezupno glede pristanka v peklu, celo ob odsotnosti razgledanosti. S tem, da ima vernik za 'človeškost' precej dober motiv, kar ni nujno res pri "znanstveniku".

so7il
Prispevkov: 268
Pridružen: 23.9.2005 20:08

Re: Znanstveniki in vera v Boga

Odgovor Napisal/-a so7il »

mirko napisal/-a:Če je v tisti veri najpomembejša zapoved 'človeškost', vse skupaj niti ne izgleda tako zelo brezupno glede pristanka v peklu, celo ob odsotnosti razgledanosti. S tem, da ima vernik za 'človeškost' precej dober motiv, kar ni nujno res pri "znanstveniku".
Povezuješ dva ločena primera ("pekel zaradi cherry pickinga" in "vero, katere edini faktor /zapoved/ je razgledanost in 'človeškost').


Domnevam, da si sam pripadnik neke obstoječe vere, da kristjan. Zakaj potem ne bi rajši poskusil "v živo", takole:

Če je v krščanstvu/katolištvu zapoved 'človeškost', vse skupaj niti ne izgleda tako zelo brezupno glede pristanka v peklu, celo ob odsotnosti razgledanosti. S tem, da ima vernik za 'človeškost' precej dober motiv, kar ni nujno res pri "znanstveniku".

"Če je najpomembejša zapoved 'človeškost'", je bilo rečeno za neko drugo (neobstoječo) vero. Ampak v krščanski pa niti približno ni - kar nikogar, ki ni idoktriniran vanjo, vseeno pa ima vsaj kakšno uro katoliškega verouka za seboj, ne bo presenetilo.

Tak vernik torej (katolik, kot že rečeno), za 'človeškost' večinoma sploh nima motiva, kaj šele precej dobrega.

Rock
Prispevkov: 9229
Pridružen: 27.11.2008 11:14
Kraj: Ljubljana

Re: Znanstveniki in vera v Boga

Odgovor Napisal/-a Rock »

shrink napisal/-a:
Rock napisal/-a:
so7il napisal/-a: Znanost je namreč zgolj informacija in ne zahteva odzivov,
Religija pa odziv zahteva
Religija je (seveda) napolnjena z vrednotami.
Z vrednotami tipa "spolno občevanje je namenjeno zgolj razplodu", k'ne? :lol:
Naravoslovna znanost vsekakor ne predpisuje "misijonarskega položaja". :lol:
Velemislecu se seveda o pravi znanosti niti malo ne sanja.
Avtomatična zbirka, štev. 8: Zgolj še en idiotizem!

Rock
Prispevkov: 9229
Pridružen: 27.11.2008 11:14
Kraj: Ljubljana

Re: Znanstveniki in vera v Boga

Odgovor Napisal/-a Rock »

so7il napisal/-a:
Rock napisal/-a:
so7il napisal/-a:Znanost je namreč zgolj informacija in ne zahteva odzivov, religija pa odziv zahteva
Religija je (seveda) napolnjena z vrednotami. - Toda (zelo) zmotno je stališče, da je znanost vrednostno nevtralna.
Znanost nima kaznovalno-nagrajevalnih ambicij.
Znanost neposredno take vloge nima - posredno pač.

In še en aspekt: znanost je že po definiciji tako esencialno (Kaj je resnica?) kot metodološko vrednostno prestreljena.

Seveda, tako filozofija kot teologija sta v bistvu poosebljenje vrednotenja, in (empirična) znanost tedaj izpade kot "objektivna". Toda če bi znanstveniki to "objektivnost" razumeli dobesedno, bi tak pristop pomenil propad znanosti. (Toda to se seveda ne bo zgodilo: prav zaradi večplastnosti čovekovega bistva, kajti človek ni samo "logos", če le-to besedo razumemo kot ratio. - Človek je pač imenitno "skreiran". Širok način razmišljanja je za marsikoga "pot" do Boga.)

Rock
Prispevkov: 9229
Pridružen: 27.11.2008 11:14
Kraj: Ljubljana

Re: Znanstveniki in vera v Boga

Odgovor Napisal/-a Rock »

so7il napisal/-a: "Če je najpomembejša zapoved 'človeškost'", je bilo rečeno za neko drugo (neobstoječo) vero. Ampak v krščanski pa niti približno ni - ...
Tak vernik torej (katolik, kot že rečeno), za 'človeškost' večinoma sploh nima motiva, ...
Hočeš pojasniti (pa tudi mirko se je nekako strinjal s tabo): Na osnovi česa trdiš, da je rimo-katoliška vera nečloveška?
Na primer v Genezi je (bil) Bog (dobrohoten in je) moškemu ustvaril žensko (ker nobeno drugo bitje ni bila primerna družica zanj). - V evangelijih pa stoji: Ljubi sovražnika! Ljubi bližnjega!

In še ena pripomba: Nekoliko pred tem si dal predpostavko: Vernik je vernik. - Prav. A znanstveniku si dal tako široko polje možnosti, da je vprašanje, ali je dialog sploh smiseln. (Racionalen diskurz obstaja, če določiš 2 različni tipični možnosti - ki ju imaš za pomembni, in potem se lahko razvije primerjava.)

Uporabniški avatar
shrink
Prispevkov: 14610
Pridružen: 4.9.2004 18:45

Re: Znanstveniki in vera v Boga

Odgovor Napisal/-a shrink »

Rock napisal/-a:
shrink napisal/-a:
Rock napisal/-a:Religija je (seveda) napolnjena z vrednotami.
Z vrednotami tipa "spolno občevanje je namenjeno zgolj razplodu", k'ne? :lol:
Naravoslovna znanost vsekakor ne predpisuje "misijonarskega položaja". :lol:
Velemislecu se seveda o pravi znanosti niti malo ne sanja.
Avtomatična zbirka, štev. 8: Zgolj še en idiotizem!
Repetitio ad nauseam - značilnost šarlatanov in velemislecev. :lol:

so7il
Prispevkov: 268
Pridružen: 23.9.2005 20:08

Re: Znanstveniki in vera v Boga

Odgovor Napisal/-a so7il »

Rock napisal/-a:Hočeš pojasniti (pa tudi mirko se je nekako strinjal s tabo): Na osnovi česa trdiš, da je rimo-katoliška vera nečloveška?
Na primer v Genezi je (bil) Bog (dobrohoten in je) moškemu ustvaril žensko (ker nobeno drugo bitje ni bila primerna družica zanj). - V evangelijih pa stoji: Ljubi sovražnika! Ljubi bližnjega!
Predvsem na osnovi pogledov in zahtev RKC glede določenih 'vprašanj' (splav, kontracepcija, istospolnost, ločitev, ...). Če pa upoštevamo tudi Sveto pismo, potem pa lahko naštevam do jutri.
Si resno mislil tisto z Evo, ustvarjeno Adamu za družico? Pa to, da gre pri tem za enega (pomembnejših) dokazov božje dobrohotnosti?

V evangelijih stoji tudi "iztakni si oko", "odsekaj si ud, ki te pohujšuje", "pred mojimi očmi pobij moje sovražnike (prilika o kraljevem sinu (J. Kristus), ki gre k očetu po polno oblast in se z njo potem vrne)"...
In še ena pripomba: Nekoliko pred tem si dal predpostavko: Vernik je vernik. - Prav. A znanstveniku si dal tako široko polje možnosti, da je vprašanje, ali je dialog sploh smiseln. (Racionalen diskurz obstaja, če določiš 2 različni tipični možnosti - ki ju imaš za pomembni, in potem se lahko razvije primerjava.)
Znanstvenika sem dal v narekovaje. Ni nobenega razloga, da bi se verniku nasproti postavljalo znanstvenika. Lahko bi se sicer postavilo nekoga, ki ima vso znanost "v malem prstu", a ne vem, s kakšno obrazložitvijo bi se ga. Vernik ni ne enak znanstveniku, niti ni njegovo nasprotje.

Verniku je, če mu je kdo, nasprotje nevernik. Vernik verjame v nadnaravne sile/boga, nevernik ne verjame v nadnaravne sile/boga. To je osnovna razlika in od tu naprej je nevernik tudi že rešen biti nasprotje verniku. Sploh je pa nevernik tisti, ki je "čist", vernik je pa "okužen" (z idejo o bogu). Na nevernika njegova nevera namreč nima nobenega vpliva, saj ne gre za njegovo idejo, ampak samo za priložnostno reakcijo na neko, zanj neresno idejo. Nevernik se svoje 'nevernosti' zave zgolj priložnostno ter začasno in ob prisotnosti vernika. Na vernika ima pa njegova vera izredno močan vpliv, saj mu usmerja življenje (verniku bi ga njegova nevera samo v primeru, ko bi bog dejansko in nedvomno obstajal).

Vernik je torej omejen z ogrado, v kateri je prostovoljno (ali pa, če bi bil pod prisilo, ista figa), 'znanstvenik' pa ima na voljo ves širni svet, tudi tistega ograjenega, s katerim je omejen vernik. Nevernik lahko žebra očenaš, če mu je slučajno do heca, lshko ne, lahko je spolno vzdržen, lahko ne, lahko je najstarejši obrtnik, lahko ne, lahko verjame znanosti, lahko ne, lahko verjame, da hruške rastejo na jablani, lahko ne, lahko... (nisem opisoval "radosti in svobodo" nevernika, ampak možnost izbire, kadar/če je sposoben izbirati. Vernik ima izbiro omejeno, četudi bi jo bil sposoben /umsko, telesno, socialno.../ udejaniti)

so7il
Prispevkov: 268
Pridružen: 23.9.2005 20:08

Re: Znanstveniki in vera v Boga

Odgovor Napisal/-a so7il »

Tam v oklepaju je mišljen nevernik:
"(neverniku bi ga njegova nevera samo v primeru, ko bi bog dejansko in nedvomno obstajal)".

Pa še to naj omenim, da vem da z znanstvenikom ni bil mišljen prav znanstvenik, pač pa nekdo, ki se zanaša na znanost tako, kot se vernik na vero.

Rock
Prispevkov: 9229
Pridružen: 27.11.2008 11:14
Kraj: Ljubljana

Re: Znanstveniki in vera v Boga

Odgovor Napisal/-a Rock »

shrink napisal/-a:
Rock napisal/-a:
shrink napisal/-a: Z vrednotami tipa "spolno občevanje je namenjeno zgolj razplodu", k'ne? :lol:
Naravoslovna znanost vsekakor ne predpisuje "misijonarskega položaja". :lol:
Velemislecu se seveda o pravi znanosti niti malo ne sanja.
Avtomatična zbirka, štev. 8: Zgolj še en idiotizem!
Repetitio ad nauseam - značilnost šarlatanov in velemislecev. :lol:
Recimo, štev. 5 iz Avtomatične zbirke:
Dodaten dokaz, da nisi zmožen nikakršne argumentacije.

Rock
Prispevkov: 9229
Pridružen: 27.11.2008 11:14
Kraj: Ljubljana

Re: Znanstveniki in vera v Boga

Odgovor Napisal/-a Rock »

so7il napisal/-a:
Rock napisal/-a:Hočeš pojasniti (pa tudi mirko se je nekako strinjal s tabo): Na osnovi česa trdiš, da je rimo-katoliška vera nečloveška?
Na primer v Genezi je (bil) Bog (dobrohoten in je) moškemu ustvaril žensko (ker nobeno drugo bitje ni bila primerna družica zanj). - V evangelijih pa stoji: Ljubi sovražnika! Ljubi bližnjega!
Predvsem na osnovi pogledov in zahtev RKC glede določenih 'vprašanj' (splav, kontracepcija, istospolnost, ločitev, ...).
Glede istospolne usmerjenosti: je moje mn., da RKC ni mogoče kaj dosti očitati.

Glede ločitve: podobno; morda z dodatkom: da bi RKC morala bolj poudarjati spoznavanje pred poroko.

Glede kontracepcije in splava - pa takole:

a) če ocenjuješ vrednost rim.kat. vere, moraš razlikovati med dogmo in ostalimi zahtevami. Ne kontrac., ne splav ne spadata v dogmo.
Pa še vse to velja le v okviru same RKC (njena shema je namreč: glavno je sv. Pismo, a upoštevati je tudi izročilo, oboje pa razlagajo le posvečeni duhovniki /ne na primer teologi/).

b) Če pa vzameš za osnovo "krščanstva" sv. Pismo + hermenevtiko + arheološki dokazi (vključno z odsotnostjo pričakovanih dokazov) + sploh znanstvene izsledke (kar je znanost do danes uspela ugotoviti, upoštevajoč tudi njeno večjo ali manjšo nezanesljivost) + še kaj:
pa postane jasno, zakaj je sv. Pismo svetovni bestseller (in krščanstvo zelo dober svetovni nazor - neprimerno boljši kot današnji pogubni vrednostni relativizem, kot poveličevanje pozitivizma, kot ateizem).

Konkretno: kontracepcija in splav: morda bi morala RKC nekoliko korigirati svoja stališča. Toda danes smemo predvsem znanosti očitati, da je postala "nečloveška" (če nekoliko potenciram: znanost je okužena s "potrošništvom" /vlada hitrost, ne kvaliteta; in pa, ne upa si ocenjevati celovito, čeprav je vsako bitje celovito - zato ima znanost pri človeku majhen ugled; recimo, pri nas, kdo verjame doktorju znanosti, ko pravi, da določena stvar za okolje ni škodljiva?/), zato je na mestu prizanesljiva sodba nad RKC.

Specifično: kontracepcija: da, po mojem mn. je stališče od RKC prestrogo.

: splav: Recimo, zanimivo je, kako je danes moderno, da ni smrtne kazni, a splav je le "stvar izbire". - Sicer, najbrž je krucialno vprašanje, kdaj zarodek postane človek. Medicina o tem okleva. (Morda: ko zarodek postane sposoben za samostojno življenje). Vsekakor, "človek" mora uživati polno pravno varstvo. - Pravo že danes delno ščiti zarodek (v dednem pravu: nasciturus). - Torej: tudi tu je po mojem mn. stališče od RKC prestrogo.
Če pa upoštevamo tudi Sveto pismo, potem pa lahko naštevam do jutri.
Pač nepotrebno, zadostujeta 2, 3 primeri.
Si resno mislil tisto z Evo, ustvarjeno Adamu za družico?
Seveda, kakšen očitek pa imaš na zalogi?
Pa to, da gre pri tem za enega (pomembnejših) dokazov božje dobrohotnosti?
Seveda, velja isto kot zgoraj.
V evangelijih stoji tudi "iztakni si oko", "odsekaj si ud, ki te pohujšuje",
Tega po mojem mn. ne smeš razumeti dobesedno.
"pred mojimi očmi pobij moje sovražnike (prilika o kraljevem sinu (J. Kristus), ki gre k očetu po polno oblast in se z njo potem vrne)"...
Tega pasusa pa ne poznam.
so7il napisal/-a:
Rock napisal/-a:In še ena pripomba: Nekoliko pred tem si dal predpostavko: Vernik je vernik. - Prav. A znanstveniku si dal tako široko polje možnosti, da je vprašanje, ali je dialog sploh smiseln. (Racionalen diskurz obstaja, če določiš 2 različni tipični možnosti - ki ju imaš za pomembni, in potem se lahko razvije primerjava.)
Znanstvenika sem dal v narekovaje. Ni nobenega razloga, da bi se verniku nasproti postavljalo znanstvenika. ... Vernik ni ne enak znanstveniku, niti ni njegovo nasprotje.
Če tako misliš, potem izključuješ možnost dialoga.
Tisti, ki misli, da ima v zakupu resnico, se a priori moti.
Sploh je pa nevernik tisti, ki je "čist", vernik je pa "okužen" (z idejo o bogu).
Si daleč od resnice: oba sta "okužena" (če uporabim tvojo terminologijo), vprašanje je le, katera podmena je bolj verjetna (teizem - ateizem). Verjetno veš: ateisti so v velilki manjšini.
Na nevernika njegova nevera namreč nima nobenega vpliva, ...
Na vernika ima pa njegova vera izredno močan vpliv, ...
Zelo zmotno. Svetovni nazor človeka (njegov subjektiven celostni pogled na svet) ima nanj močan vpliv (ne glede na to, kakšen je ta nazor /ali je "pravilen" ali "nepravilen"/).
Vernik je torej omejen z ogrado, ... 'znanstvenik' pa ima na voljo ves širni svet, ...
Velika zmota: vsako stališče je le subjektivno stališče. (A kako imenitno je sicer, če je pravilno. Blagor tistemu!)

Uporabniški avatar
shrink
Prispevkov: 14610
Pridružen: 4.9.2004 18:45

Re: Znanstveniki in vera v Boga

Odgovor Napisal/-a shrink »

Rock napisal/-a:
shrink napisal/-a:
Rock napisal/-a:Avtomatična zbirka, štev. 8: Zgolj še en idiotizem!
Repetitio ad nauseam - značilnost šarlatanov in velemislecev. :lol:
Recimo, štev. 5 iz Avtomatične zbirke:
Dodaten dokaz, da nisi zmožen nikakršne argumentacije.
Repetitio ad infinitum - značilnost šarlatanov in velemislecev. :lol:

Komentiral bom samo prvo poved (ostalo so tako in tako idiotizmi nevredni komentarja), ki se sama sebe izpodbija:
Glede istospolne usmerjenosti: je moje mn., da RKC ni mogoče kaj dosti očitati.
Ja, povej ti to nekdanjemu ministru Drobniču (takrat članu sedaj izvenparlamentarne NSi, za katero vemo, na kakšne vrednote prisega), ki je istospolno usmerjenost jasno označil za bolezen, ki jo je treba zdraviti. :?

Uporabniški avatar
kren
Prispevkov: 1651
Pridružen: 17.2.2005 12:54

Re: Znanstveniki in vera v Boga

Odgovor Napisal/-a kren »

Tudi Freud je imel homoseksualnost za bolezen..

Odgovori