Lahko se reče, da oboje, saj vztrajnostni zakon pravi, da telo vztraja v stanju mirovanja ali enakomernega premega gibanja, dokler ga zunanje sile ne prisilijo k spremembi tega stanja. Sile, ki nasprotujejo smeri gibanja telesa, pa po 2. Newtonovem zakonu pomenijo negativen pospešek ali pojemek.vojko napisal/-a:Že dalj časa razmišljam o nečem, pa bom postavil vprašanje fizikom. Pri trkih ali padcih z višine, kaj je pravilneje reči, da ubija: ogromni pojemki ali inercija teles, ki se gibljejo?
V konkretnem primeru padca se sicer človeško telo pred trkom giblje enakomerno pospešeno zaradi teže, ampak ga začnemo obravnavati tik pred trkom, ko ima neko končno hitrost in je iz vidika trka pravzaprav ekivalenten primeru, ko bi se pred trkom gibal z isto vendar konstantno hitrostjo.
Je pa možno razlikovati dva mehanizma, vsaj iz vidika nastanka poškodb:
- direktne poškodbe (npr. kompresija);
- indirektne poškodbe (npr. sekundarni trk notranjih organov ob telesne strukture, ki jih objemajo).
Tako bi bilo možno zlom lobanje ob padcu uvrstiti pod prvi tip poškodbe, poškodbo možganov, ki se po trku lobanje ob tla zaradi vztrajnosti še vedno gibljejo in zato doživijo sekundarni trk znotraj lobanje, pa pod drugi tip poškodbe.