Rock napisal/-a:Sluzavko, razmišljaj takole:
- pravo je izredno natančna znanstvena disciplina
- naravoslovje (prednjači npr. fizika) pozna redukcijo, v kazenskem pravu velja in dubio pro reo, to je nad 100-odstotna gotovost.
- pravo je izredno natančna znanstvena disciplina
Popolnoma obratno: pravo je
najmanj 'natančna znanstvena disciplina'. Pravo je (po svojem represivnem bistvu) v zakon povzdignjena volja vladajoče skupine. Prim npr. 'pravo' Tretjega rajha, stalinistične SZ, ultradiktatorske Severne Koreje in dinozavrske Kube!
- naravoslovje (prednjači npr. fizika) pozna redukcijo, v kazenskem pravu velja in dubio pro reo, to je nad 100-odstotna gotovost.
Prvič, nič ne more biti 'nad 100-odstotno', tudi 'gotovost' ne.
Drugič načelo in
dubio pro reo, je načelo, ki izhaja iz domneve nedolžnosti:
Quilibet praesumitur bonus, usque dum probetur contrarium. (Za vsakogar velja domneva, da je dober (nedolžen), dokler ni dokazano nasprotno. Zato tudi pravni rek:
Quisquis praessumitur bonus, et semper in dubis pro reo respondendum. (Predpostavlja se, da je vsak človek nedolžen in vedno je treba – če obstaja dvom – odločiti v korist obdolženca).
Torej je presumpcija nedolžnosti originarno načelo iz katerega izhaja drugo: v dvomu v korist obdolženca.
Takih 'varovalk' je v kazenskem procesnem pravu cela vrsta; bega me edino to, kaj ima vse to opraviti s kontekstom debate ...