Električni pogon
Električni pogon
Ali je možno z 100 watnim motorjem prek prenosov v npr. 25 stopinjski klanec peljati avto težak npr. 1.5 t. Ali je teža avtomobila pri tem kaj pomembna npr. 20t ter če je to možno ali potem lahko zmore to tudi 1w motor?
- Rok Osolnik
- Prispevkov: 63
- Pridružen: 23.8.2005 13:17
- Kraj: Srednja vas
- Kontakt:
To je res skrajna idealizacija, ki nima zveze z realnostjo (še posebej pri avtomobilih, pri katerih se prenaša moč oz. navor na cestišče preko klasičnih pnevmatik).Aniviller napisal/-a:Moc sploh ni pomembna. Ce zagotovis da motorja ne zateguje nazaj, pol gre zadeva sam neznansko pocasi. P=F*v pri cemer je v hitrost prijemalisca sile. Ce zanemarimo cel kup stvari potem je v=P/(m*g*sin(fi))
Res je, shrink, v praksi je jasno stvar drugacna... Ceprav po mojem bi na ravnem cestiscu slo. S kakrsnim koli motorjem. Primerjaj to s sistemom ki eno uro uporablja motor kot generator, nato pa spusti tok skozi elektromotor in se premakne za eno malenkost. Po mojem ne naredis velike napake ce reces da je to isto kot zelo mocno prestavno razmerje, ceprav je diskretizirano.
- Rok Osolnik
- Prispevkov: 63
- Pridružen: 23.8.2005 13:17
- Kraj: Srednja vas
- Kontakt:
V glavnem, če bi imeli avto z 10W motorjem in težo cca. 1t, v realnem svetu ne more premagati klanca.
Aniviller je napisal:
Ali niso zato sinhronski ali asinhronski stroji, ki jih lahko uporabiš kot motorje ali generatorje.
Aniviller je napisal:
Kako uporabiš motor kot generator?Primerjaj to s sistemom ki eno uro uporablja motor kot generator, nato pa spusti tok skozi elektromotor in se premakne za eno malenkost.
Ali niso zato sinhronski ali asinhronski stroji, ki jih lahko uporabiš kot motorje ali generatorje.
Seveda se da premagati klanec, le zelo zelo počasi bi ga premagoval -> saj lahko dvigneš celoten avto z močjo tvoje roke (mpr.: kadar menjaš gumo) celo celoten tovornjak lahko dvigneš! Vse je odvisno le od prenosov.Rok Osolnik napisal/-a:V glavnem, če bi imeli avto z 10W motorjem in težo cca. 1t, v realnem svetu ne more premagati klanca.
Aniviller je napisal:Kako uporabiš motor kot generator?Primerjaj to s sistemom ki eno uro uporablja motor kot generator, nato pa spusti tok skozi elektromotor in se premakne za eno malenkost.
Ali niso zato sinhronski ali asinhronski stroji, ki jih lahko uporabiš kot motorje ali generatorje.
P=A/t -> P=F*s/t=F*v (če imamo majhno moč pa želimo ustvariti veliko silo bo hitrost majhna)
L.P.
Zelo osnoven preračun (kakor ga poznajo strojniki) pokaže, da avto z nazivno močjo motorja 33 kW (45 KM) in mase pod 1000 kg, ne zmore premagati klanca, ki ima nagib večji od 12 stopinj. Seveda je tu govora o klasičnem avtomobilu najnižjega razreda z menjalnikom s klasičnimi prestavnimi razmerji.Grigorius napisal/-a:Seveda se da premagati klanec, le zelo zelo počasi bi ga premagoval -> saj lahko dvigneš celoten avto z močjo tvoje roke (mpr.: kadar menjaš gumo) celo celoten tovornjak lahko dvigneš! Vse je odvisno le od prenosov.Rok Osolnik napisal/-a:V glavnem, če bi imeli avto z 10W motorjem in težo cca. 1t, v realnem svetu ne more premagati klanca.
Aniviller je napisal:Kako uporabiš motor kot generator?Primerjaj to s sistemom ki eno uro uporablja motor kot generator, nato pa spusti tok skozi elektromotor in se premakne za eno malenkost.
Ali niso zato sinhronski ali asinhronski stroji, ki jih lahko uporabiš kot motorje ali generatorje.
P=A/t -> P=F*s/t=F*v (če imamo majhno moč pa želimo ustvariti veliko silo bo hitrost majhna)
L.P.
V realnosti je največji problem pregrevanje sklopke, kar se zgodi pri speljevanju. Seveda je pri terenskih vozilih to rešeno z ustreznim reduktorjem, vendar ta vozila zmorejo velik navor pri majhni vrtilni hitrosti motorne gredi. Pri speljevanju na klancu je poleg dinamične komponente teže pač potrebno premagati še začetno trenje (ki sploh omogoča prenos moči na cestišče). Kasneje, ko se pnevmatike že vrtijo, pa mora vozilo dejansko premagovati zgolj komponento teže, saj je trenje pri kotaljenju majhno v primerjavi z začetnim trenjem. Šele v tej fazi lahko uporabimo enačbo, ki si jo navedel (oz. ki jo je navedel aniviler pred tabo).
Hmmm, ja: prvotno vprašanje je biloGrigorius napisal/-a:Se strinjam, samo vprašanje se je glasilo, če je premagovanje klanca mogoče in seveda je mogoče, le pravo predstavno razmerje moraš imeti (z nizkim predstavnim razmerjem tudi manj obremeniš sklopko)
L.P.
Za statično ravnovesje na klancu mora biti izpolnjen pogoj:Ali je možno z 100 watnim motorjem prek prenosov v npr. 25 stopinjski klanec peljati avto težak npr. 1.5 t. Ali je teža avtomobila pri tem kaj pomembna npr. 20t ter če je to možno ali potem lahko zmore to tudi 1w motor?
mu > tan(alpha)
kjer je mu koeficient trenja in alpha naklonski kot.
Če gremo računati tangens naklonskega kota 25 stopinj, ugotovimo, da znaša 0.47. Sledi, da bi na zelo gladkem asfaltu vozilo drselo po klancu navzdol, še preden bi sploh začelo speljevati.
V splošnem je največji naklonski kot, ki ga lahko vozilo zmore, odvisen od koeficienta trenja, medosne razdalje, lege težišča in koeficienta kotalnega trenja.
V skripti prof. Batiste
http://www.fpp.edu/~milanb/tpmeh/varnos ... ZILA33.pdf
so na str. 18 navedene naslednje enačbe za max. vrednosti naklonskega kota, ki ga vozilo uspe premagati:
1. Pogon na prednji kolesi:
tan(alpha) = (mu*l2-f*l)/(l+mu*h)
2. Pogon na zadnji kolesi:
tan(alpha) = (mu*l1-f*l)/(l-mu*h)
3. Pogon na vsa (4) kolesa:
tan(alpha) = mu-f
kjer je mu koeficient trenja, f koeficient kotalnega trenja, l medosna razdalja, h višina težišča, l1 oz. l2 oddaljenosti težišča od prednje oz. zadnje osi.
Razvidno je, da ni z geometrijo vozila omejen zgolj štiri-kolesni pogon, ki tudi najbolje "izkorišča" fizikalne razmere interakcije med pnevmatikami in cestiščem (t.j. razliko med koeficientoma trenja in kotalnega trenja).
Sicer je ta model enostaven (ne upošteva vseh vplivov: npr. vzmetenja), vendar dovolj dober za okvirno oceno.