Mene pa ze nekaj casa muči vprašanje zakaj ko vklopimo elektromotor potegne iz omrezja(dokler pospesuje) veci tok kot pa potem ko ze ima konstantno hitrost. Po eni strani se mi zdi lohicno saj tudi bencinski motor porabi veliko vec bencina ko pospesuje. VENDAR PA: v elektro motorju je tuljava, ki pa ima vedno enako upornost(neglede na to ali motor pospesuje ali se vrti s konstantnimi obrati).
tok pa se izracuna I=U/R. Ali kdo ve kje je fora?
elektromotor
Natanko tako, statična upornost pri motorju sploh ni zaželjena, oziroma naj bi bila čim manjša. Segrevanje motorja zavisi predvsem od upornosti njegovih vodnikov (navitja) in pa eletromagnetnih izgub v motorski pločevini.Aniviller napisal/-a:Si pomislil na indukcijo? V tistem grmu tici zajec.
Lep dan želim..
ja od upornosti je tudi odvisna moc motorja pac manjsa kot je upornost vecji tok tece in vecja je moc(p=U*I). vendar pa se vseeno nista povsem odgovorila na vprasanje: Tuljava ki je v motorju ima se vseeno vedno enako upornost. pol logiki bi moral tudi tok biti konstanten. pokazi z enacbo da ni.
hala lp
hala lp
He, he odvisno od vrste motorja..punk1977 napisal/-a:ja od upornosti je tudi odvisna moc motorja pac manjsa kot je upornost vecji tok tece in vecja je moc(p=U*I). vendar pa se vseeno nista povsem odgovorila na vprasanje: Tuljava ki je v motorju ima se vseeno vedno enako upornost. pol logiki bi moral tudi tok biti konstanten. pokazi z enacbo da ni.
hala lp
Drugače pa je skupna nadomestna električna upornost Z odvisna od omske, induktivne in kapacitivne upornosti vodnika oziroma navitja.
Lep dan želim..
to mislim da govoriš o motorju z zaporedno vezavo navitij. takšni motorji imajo take značilnosti. fora je kle to, da ko motor stoji v rotorju nima magnetnega polja. ko motor prižgeš se v statorju ustvari magnetno polje ki inducira napetost v rotorju ki zato ustvari svoje magnetno polje. takrat je magnetno polje rotorja najmočnejše in je zato tudi začetni navor takih motorjev precej velik. takrat je tudi tok največji v motorju. ko se motor začne vrteti magnetno polje rotorja interferira z magnetnim poljem poljem statorja kar v bistvu pomeni da blokira tok v navitju statorja zaradi česar potem pade porabljen tok v njem. zaradi tega tudi pada navor motorja z njegovo hitrostjo. to se nadaljuje dokler motor ne doseže ravnotežnega stanja. vse to se seveda da tudi regulirati z raznimi predupori na statorju ali rotorju.
Delovanje elektromotorjev se precej razlikuje, glede na tip.
Visoki zagonski tokovi so predvsem značilnost asinhronskih motorjev. Ti imajo kot rotor kratkostično kletko. Ob zagonu rotor stoji in magnetne silnice vrtilnega magnetnega polja, ki ga proizvaja stator sekajo rotor z največjo možno hitrostjo. Indukcija je takrat največja in zato tudi tok.
Visoki zagonski tokovi so predvsem značilnost asinhronskih motorjev. Ti imajo kot rotor kratkostično kletko. Ob zagonu rotor stoji in magnetne silnice vrtilnega magnetnega polja, ki ga proizvaja stator sekajo rotor z največjo možno hitrostjo. Indukcija je takrat največja in zato tudi tok.
Buh, bah, buh..gumy napisal/-a:Visoki zagonski tokovi so predvsem značilnost asinhronskih motorjev. Ti imajo kot rotor kratkostično kletko. ...
Idealna tuljava (navitje) ima omsko upornost karseda majhno. Vendar pa ima določeno induktivno komponento izraženo v henrijih. Iz česar sledi, da je zagonski tok v času nič odvisen samo od čiste omske upornosti in napetosti, ki jo tokovni izvor lahko požene. Zagonski tokovi so zato lahko zelo, zelo veliki. Po času naslednji trenutek se ustvari elektro magnetno polje, ki deluje nasprotno, inducira se tok z nasprotnim napetostnim predznakom, kot posledica uspostavitve magnetnega polja, ki zavira potovanje elektronov. To je tako imenovana induktivna komponenta.
...
Glede na vrsto delovnega toka ločimo motorje na istosmerne in izmenične (AC oziroma DC motorji) . Istosmerni vedno potrebujejo tako imenovano tokovno pretikališče oziroma krtačke. Novejši motorji pa so lahko elektronsko komutirani, imenovani so tudi 'brash lesh'. Njihova frekvenca vrtenja je odvisna od obremenitve in ostalih fizikalnih dejavnikov kot so, delovni tok, premeabilnost motorske pločevine, zračnih rež itd.
Izmenični motorji so lahko asinhronski ali pa sinhronski. Sinhronski motorji sledijo magnetnemu polju v odvisnosti na frekvenco napajalne napetosti. Frekvenca vrtenja pa je odvisna od polov motorja in navitij na njih. Pri asinhronskih pa njihovo frekvenco vrtenja rotorja omejuje obremenitev glede na os motorja, permeabilnost pločevine, izgube v motorski pločevini, tok, mehanske lastnosti ležajev itd.
Toliko o vrstah motorjev..
Lahko noč želim..
Buh, bah, buh...GJ napisal/-a:Buh, bah, buh..gumy napisal/-a:Visoki zagonski tokovi so predvsem značilnost asinhronskih motorjev. Ti imajo kot rotor kratkostično kletko. ...
Idealna tuljava (navitje) ima omsko upornost karseda majhno. Vendar pa ima določeno induktivno komponento izraženo v henrijih. Iz česar sledi, da je zagonski tok v času nič odvisen samo od čiste omske upornosti in napetosti, ki jo tokovni izvor lahko požene. Zagonski tokovi so zato lahko zelo, zelo veliki.
Ko tuljavo priključimo na napetost, v času 0, teče skoznjo tok 0. Si malo zamešal s kondenzatorji?
Narava visokega zagonskega toka pri asinhronem motorju je drugačna kot pri ostalih. Res je, da je na začetku vsako tuljavo potrebno namagnetiti, vendar se to zgodi zelo hitro (v max. 1/2 periode izmeničnega vira odvisno od točke vklopa) in pri motorjih ni problematično. Pri asinhronem motorju pa je povišan tok posledica zaostajanja vrtljajev rotorja za magnetnim poljem, ki ga povzroča izmenični tok v statorju. In ta povišan zagonski tok traja dokler se vrtljaji povečujejo.
No morda sem se res malo nespretno izrazil..gumy napisal/-a:Buh, bah, buh...
Ko tuljavo priključimo na napetost, v času 0, teče skoznjo tok 0. Si malo zamešal s kondenzatorji?
Narava visokega zagonskega toka pri asinhronem motorju je drugačna kot pri ostalih. Res je, da je na začetku vsako tuljavo potrebno namagnetiti, vendar se to zgodi zelo hitro (v max. 1/2 periode izmeničnega vira odvisno od točke vklopa) in pri motorjih ni problematično. Pri asinhronem motorju pa je povišan tok posledica zaostajanja vrtljajev rotorja za magnetnim poljem, ki ga povzroča izmenični tok v statorju. In ta povišan zagonski tok traja dokler se vrtljaji povečujejo.
Hotel sem povedati, da dokler tuljava nima vzpostavljenega ustreznega magnetnega polja glede na fazo, lahko potegne zelo velih zagonski tok, tukaj sem mislil zgolj na izmenični električni tok. To se zgodi zato, ker zelo redko vklopiš motor ravno na prehodu napetosti skozi ničlo sploh pa, če so to več fazni motorji.
Enako velja za transformatorje večjih moči, če imate 500W transformator (sploh, če je jedro toroidne oblike) in ga priklopite na omrežje je zagonski tok lahko celo večji od 25A vendar traja le kakšno ms. V primeru varovanja z tlivno varovalko 16A le ta ne bo pregorela, v primeru varovanja z avtomatsko varovalko pa bo le to izklopilo.
Lahko noč želim..
Re: elektromotor
Sedaj pa goroviva isti jezik. Vendar ne pozabimo kaj je bilo vprašanje:
punk1977 napisal/-a:Mene pa ze nekaj casa muči vprašanje zakaj ko vklopimo elektromotor potegne iz omrezja(dokler pospesuje) veci tok kot pa potem ko ze ima konstantno hitrost. ...
Re: elektromotor
Uredu.gumy napisal/-a:Sedaj pa goroviva isti jezik. Vendar ne pozabimo kaj je bilo vprašanje:
punk1977 napisal/-a:Mene pa ze nekaj casa muči vprašanje zakaj ko vklopimo elektromotor potegne iz omrezja(dokler pospesuje) veci tok kot pa potem ko ze ima konstantno hitrost. ...
Hotel sem povedati, da je zagonski tok prvo polovico periode omrežne napetosti lahko izredno velik. Nakar šele sledi povečan tok zaradi pospeševanja, kar pa je kot sva že omenila odvisno od izvedbe samega motorja.
Na splošno se danes zagon asinhronskih motorjev (srednjih in velikih moči, eno faznih in več faznih) rešuje s posebnimi frekvenčnimi krmilniki (VLT), ti poskrbijo za popoln nadzor nad porabo in frekvenco vrtenja motorja, pa tudi prihranek pri energiji je lahko precej večji tako, da se ponavadi zelo hitro izplačajo.
Te naprave poskrbijo, da zagonski tokovi niso veliki oziroma so programabilni v svojih mejah.
Lep dan želim..
Re: elektromotor
Zdravo
Je morda komu znano koliko je nejvišje možnih obratov na elektromotorju, katerega koli.
Je morda komu znano koliko je nejvišje možnih obratov na elektromotorju, katerega koli.
-
ZdravaPamet
- Prispevkov: 2842
- Pridružen: 16.8.2004 19:41
Re: elektromotor
Čisto odvisno od tipa. Modelarski komutatorski dosežejo preko 10.000 obratov na minuto, mogoče brezščetni še več.
Re: elektromotor
Specialne izvedbe brez krtačnih (brushless) motorčkov gredo tja do 100000rpm, neobremenjen seveda!celica napisal/-a:Zdravo
Je morda komu znano koliko je nejvišje možnih obratov na elektromotorju, katerega koli.
Poglej kakšno firmo ala Maxon Motors ali pa Danaher Motion.
Evo v temle virtualcu obljubljajo do 100Krpm
http://www.ecnmag.com/high-speed-miniat ... menuid=304
Lep dan..