Kožni efekt žice

Tehnika. Kako deluje...? Zakaj ne moremo narediti...?
Post Reply
Emine
Posts: 11
Joined: 19.11.2006 15:22

Kožni efekt žice

Post by Emine » 19.11.2006 16:51

Frekvenca v domači vtičnici je 50Hz. Relaksacijski čas čistega bakra je pribrižno 10^-19s.
Se pravi, da potrebuje žica 10^-19s, da se "napolne", in šele nato steče tok.
Če bi torej imeli material-žico s relaksacijskim časom 1/50s in bi povezali kratkostično na vtičnico ne bil kratek stik, ker bi se žica samo polnila in praznila, naboj ki bi pa stekel skozi pa bi bil odvisen samo od kapacitivnosti žice, torej e=C*U, torej varovalk ne bi "vrglo" ven.
Če bi pa vzeli zelo dolgo žico istega materiala, in povezali na žarnico, bi torej žarnica svetila ne da bi bi ker toka "pokurila".
Ali pa če bi imeli frekvenco v vtičnici =1/4*rel.čas žice, ker vzamemo samo prvo četrtino periode.
V žici obstaja namreč prečni tok in vzdožni tok. A ni nekaj takega rekel že Maxwell?

gumy
Posts: 68
Joined: 2.10.2005 14:26
Contact:

Post by gumy » 19.11.2006 21:27

Govoriš o valovodih, kjer je dolžina vodnika primerljiva z valovno dolžino. Vseeno je, če si kar predstavljaš normalno žico in višjo frekvenco.
Žarnica pa bi "kurila" tok, ker bi z njeno priključitvijo takoj pokvaril razmere popolnoma kapacitivnega bremena, kjer sta tok in napetost zamaknjena za 90 stopinj.

Emine
Posts: 11
Joined: 19.11.2006 15:22

Post by Emine » 20.11.2006 12:55

Torej žarnica odpade. Vzamemo torej žico s primernim rel. časom, primerno dolžino, jo zvijemo v tuljavo in priklopimo na +-220V. Vse usklajeno s frekvenco 50 Hz.Torej bi lahko magnetno polje tuljave vrtelo recimo kos železa, kot eletromotor, če seveda ne bi bilo kratkega stika.

Pa še neki. Kolko baterije se porabi če priklučimo kondenzator na baterijo, kondenzator odklopimo in povežemo na žarnico? Žarnica sveti.
Upoštevati moramo da skozi kondenzator enosmerni tok ne teče, zato tudi ne skozi baterijo in torej ne ubija njene bipolarnosti. Ali se torej res naboj baterije zmanjša za toliko kolikor smo nabili kondenzator?
Hvala

*=X
Posts: 69
Joined: 15.9.2006 18:48

Post by *=X » 20.11.2006 18:22

tok v kondenzator steče dokler se ta ne napolni, kar pa je odvisno od kapacitivnosti kondenzatorja. "Porabi" se da nabije plošče kond. Ker ima vsak realni kond. tudi neko minimalno upornost izgubiš nekaj energije, zato se po določenem času tudi sam izprazni.

Vrjetno si mislil skin-efekt, kar je problem pri prenosu el. signalov velikih frekvenc, ko tok skozi vodnik več ne teče skozi celotno površino prereza vodnika enakomerno (v sredini se ustvari kolobar kjer tok ne teče). S tem se navidezno poveča upornost vodnika, posledično tudi izgube v vodniku. Mislim da bi vodnik v skrajnem primeru pregorel.

Ne vem kakšna je povezava z reakcijskim časom, v primeru da bi pa lahko dosegel dovolj veliko frekvenco signala ali pa našel material z majhnim reakcijskim časom, bi "vodnik" mogoče deloval kot idealni izolator :lol:

gumy
Posts: 68
Joined: 2.10.2005 14:26
Contact:

Post by gumy » 20.11.2006 21:12

Emine wrote:Torej žarnica odpade. Vzamemo torej žico s primernim rel. časom, primerno dolžino, jo zvijemo v tuljavo in priklopimo na +-220V. Vse usklajeno s frekvenco 50 Hz.Torej bi lahko magnetno polje tuljave vrtelo recimo kos železa, kot eletromotor, če seveda ne bi bilo kratkega stika.

Pa še neki. Kolko baterije se porabi če priklučimo kondenzator na baterijo, kondenzator odklopimo in povežemo na žarnico? Žarnica sveti.
Upoštevati moramo da skozi kondenzator enosmerni tok ne teče, zato tudi ne skozi baterijo in torej ne ubija njene bipolarnosti. Ali se torej res naboj baterije zmanjša za toliko kolikor smo nabili kondenzator?
Hvala
Magnetno polje bi že lahko vrtelo kos železa, vendar bi za to porabljalo energijo, če namiguješ na nekakšen perpetuum mobile, kot razumem.
Naboj baterije se seveda zmanjša, če z njo napolniš kondenzator. Je pa res, da je kapaciteta baterije neprimerno večja kot kapaciteta kondenzatorja pri primerljivem volumnu. Če vzamemo na primer NiMh akumulator velikosti AA ima povprečno okrog 2000mAh kapacitete. Približno enako velik elektrolitski kondenzator ima kapacitivnost kakšnih 10000uF, kar je 10mAs oziroma samo 0,0028mAh. Baterija bi se torej izpraznila le za nekaj več kot miljoninko svoje kapacitete.

Emine
Posts: 11
Joined: 19.11.2006 15:22

Post by Emine » 21.11.2006 21:30

Majhen relaksacijski čas ima baker. Pa ni izolator. To sem srečal na tej strani pa sem malce razmišljal:)
http://www.prahlad.org/pub/bearden/scalar_wars.htm
pa hvala lepa za dobro debato :D

Emine
Posts: 11
Joined: 19.11.2006 15:22

Post by Emine » 24.11.2006 12:43

TRANSFORMATOR PA BI LAHKO DELOVAL TUDI TAKO, DA IMAMO VALOVOD V PRIMARNI TULJAVI, Z VELIKIM REL.CASOM, NIZKO FREKVENCO, V SEKUNDARNI PA RECIMO BAKER. TAKO NEBI DOBILI ENAKE FREKVENCE, VHODNE IZHODNE.
TOREJ VHODNA FREKVENCA BI BILA VEČJA OD IZHODNE. VPRAŠANJE PA JE KAKO JE Z JEDROM V TULJAVI. A GA UPORABITI ALI NE.

KAR SE PA TIČE DA KONDENZATORJA A NI FAZNI ZAMIK PAČ Tan(fi)=toliko in toilko IN NI NUJNO DA JE 90°

VSAJ TAKO SE MI ZDI

gumy
Posts: 68
Joined: 2.10.2005 14:26
Contact:

Post by gumy » 24.11.2006 22:00

V idealnem kondenzatorju sta napetost in tok zamaknjena 90 stopinj, v realnem pa seveda nekaj manj.

*=X
Posts: 69
Joined: 15.9.2006 18:48

Post by *=X » 25.11.2006 15:29

Emine wrote: TAKO NEBI DOBILI ENAKE FREKVENCE, VHODNE IZHODNE.
TOREJ VHODNA FREKVENCA BI BILA VEČJA OD IZHODNE. VPRAŠANJE PA JE KAKO JE Z JEDROM V TULJAVI. A GA UPORABITI ALI NE.
Normalni model trnasformatorja ima vedno enako vh. in izh. frekvenco, saj sta primarno in sekundarno navitje povezani preko istega magnetnega polja (jedra). Nevem kaj bi naj bil relaksacijski čas. Hitrost prenosa moči po električnem vodniku je prib. enaka svetlobni hitrosti, medtem ko je hitrost toka zelo majhna (reda m/h) ter odvisna tudi od preseka vodnika in jakosti toka. Na te hitrosti dejanska hitrost elektronov ne vpliva (oz. zanemarljivo), zato lahko govorimo o dveh hitrostih. Prva je hitrost elektronov na mikroskopski ravni, ob kateri prihaja do trkov med njimi in se zaradi trkov spreminja (je tudi različna za vsak elektron, ponavadi se jemlje povprečna vr.). Druga hitrost je ti. offsetna hitrost, ali hitrost toka - to je hitrost s katero se vsi elektroni premikajo od ene do druge strani vodnika če se ta v magnetnem polju premika ali pa je nanj priklučena napetost. Pri analogiji z vodovodom sta ti hitrosti npr. hitrost naključnega gibanja posamezne molekule vode, ki je lahko tudi v vedru in hitrosti pretoka vode(molekul) v cevi ob odprti pipi.

Emine
Posts: 11
Joined: 19.11.2006 15:22

Post by Emine » 26.11.2006 10:37

Edino to sem mislil, da bi na primarno tuljavo priklopi stopničast signal, pri katerem je dolžina stopnice enaka relaksacijskemu času žice v primarni tuljavi. Recimo 1ms. Ne vem pa točno za material. V sekundarni tuljavi pa je baker z relaksacijskim časom 10^-19s. Ko se žica v primarni tuljavi polni s prečnim tokom, se po 10^-19s napolni tudi bakrena žica v sekundarni tuljavi. Primarna tuljava pa se še vedno polni, zato skozi sekundarno tuljvo začne teči vdolžni tok. Torej skozi sekundarno tuljavo teče tok 0,001s-10^-19s, torej teče približno 1 ms.
Nato stopnica v primarni tuljavi pade na 0 in se situacija ponovi v negativni smeri.
Sekundarno tuljavo pa povežemo recimo na žarnico.
To je v bistvu vse.
Res pa je da se frekvenca ne spremeni.
Na izhodi dobimo v bistvu enosmerni tok, ki spremeni smer vsako 1ms.

Emine
Posts: 11
Joined: 19.11.2006 15:22

Post by Emine » 26.11.2006 10:53

Relaksacijski čas(Tau) je čas, ki ga potrebujemo, da napolnimo kondenzator.
Ker pa ima tudi žica kapacitivnost, ga lahko merimo tudi v žici.

Emine
Posts: 11
Joined: 19.11.2006 15:22

Post by Emine » 26.11.2006 11:13

Oprostite mislil se pravokoten signal v primarni tuljavi, ne stopničast:)

Post Reply