Kvarkadabra forum

Mislim, da se izraz akumulator uporablja prav pri elektro-kemičnem shranjevanju energije. Stvar rabe besede, v končni fazi. Sicer pa gre pri kondenzatorju in akumulatorju (baterijskem, če že hočeš) za različna načina shranjevanja.

Ja ampak v obojem je elektrika pa tok. Sepravi skoraj isto.

Ne. Skozi kondenzator v statični situaciji električni tok ne teče, energija, ki je v njem shranjena je enolično definirana z jakostjo električnega polja v njem. Ko priključiš na kondenzator porabnik, steče skozenj tok, prosti naboj na ploščah upada (se uničuje z ene plošče na drugo) in z njim električno polje. Del energije, shranjene v kondenzatorju, gre porabniku, del pa se porabi (hočem reči, gre v delo) za pretakanje naboja. Shranjevanje energije v akumulatorju poteka s kemijskimi reakcijami, enako velja za praznenje akumulatorja, le da potekajo reakcije v obrnjeni smeri (morda po določenih ovinkih). Energijska bilanca je podobna kot pri kondenzatorju, s to razliko, da je makroskopski, se pravi termodinamski proces v ozadju drugačen.

Aja.....tko poj ni notr tok pa slip.

Pod kaj pa spadajo potem baterije a pod kondenzator al akomulator (seveda v manjši obliki).

Celeron napisal/-a:Aja.....tko poj ni notr tok pa slip.

Pa kakšen slip neki?!!! Ima kondenzator vrtljive dele? Ima baterija vrtljive dele?

Pod kaj pa spadajo potem baterije a pod kondenzator al akomulator (seveda v manjši obliki).

Spet stvar besed. Bolj važno je, kakšni procesi se odvijajo v njih. Načeloma so to galvanski členi. Akumulatorje namreč lahko polniš, baterij pa ne vseh.

V čem ap se razlikujejo baterije ki jih lahko polniš od običajnih? zgradma mislim.

Celeron napisal/-a:V čem ap se razlikujejo baterije ki jih lahko polniš od običajnih? zgradma mislim.

Poznamo primarne in sekundarne galvanske člene. Primarnih se ne da polniti in jih imenujemo baterije, sekundarne pa se da napolniti in jih imenujemo akamulatorji. Baterije se ne da ponovno napolniti, a vendar smo ljudje zaradi lažje rabe tudi namesto akamulatorja uvedli besedo baterija (podobnost z običajnimi baterijami).

A mi lahko en pojasni tele informacije ki sem jih dobil v eni izmed knjig ki ste mi jih svetovali.

SERVO MOTOR:

1) Servo motor se ustavi, ko izgubi napetost U2 za razliko od ostalih motorjev, ki se vrtijo naprej po izpadu faze. (Meni se to zdi neuresničljivo.....namreč vsak motor se vrti še naprej po izpadu faze saj se nemore takoj ustaviti ker je slip še prisoten nekaj časa).

2) Rotorsko navitje ima zelo veliko upornost. (Zakaj?). čim manjšo mora imeti ne da so izgube.

3) Zato se omahni navor pojavi pri zelo velikem slipu. (Kako? kašn omahni navor....kva sploh to pomen).

Hvala za odgovore.

1) Servo motor se ustavi, ko izgubi napetost U2 za razliko od ostalih motorjev, ki se vrtijo naprej po izpadu faze. (Meni se to zdi neuresničljivo.....namreč vsak motor se vrti še naprej po izpadu faze saj se nemore takoj ustaviti ker je slip še prisoten nekaj časa).

Nobena reč se ne ustavi v hipu. Manjka ti fizike!

2) Rotorsko navitje ima zelo veliko upornost. (Zakaj?). čim manjšo mora imeti ne da so izgube.

Veliko upornost v primerjavi s čim? Rotorsko navitje je tako, kakršno mora biti. Ne dimenzionirajo ga tako, da bi minimizirali izgube, ampak da bi opravljalo določeno funkcijo.

3) Zato se omahni navor pojavi pri zelo velikem slipu. (Kako? kašn omahni navor....kva sploh to pomen).

No, bi rekel, da če bereš knjigo, najprej poišči odgovore v njej.

Ja vem da rotorsko navitje nardijo tako da opravlja določeno funkcijo......samo izgub tudi ne sme biti.........

Ja kaj je omahni navor pa ne piše nikjer........... to je podobn slipu a ne.(Tak element).

Ja vem da rotorsko navitje nardijo tako da opravlja določeno funkcijo......samo izgub tudi ne sme biti.........

Celeron, pomiri se. Navitja delajo tako, da bodisi ustvarjajo primerno magnetno polje bodisi da se v njih inducirajo primerne napetosti. Ohmske izgube so, kakršne so.

Ja kaj je omahni navor pa ne piše nikjer........... to je podobn slipu a ne.(Tak element).

Katero knjigo bereš?
Načeloma je omahni moment maksimum navora na diagramu navora v odvisnosti od frekvence.

Berem knjigo "Enciklopedija pogonskih strojev" pa sm res slabe vole k ne razumem.......če kr piše da je navor pa moment isto (pa sploh ni) pa nevem no.....kr ne razumem enih formul res sm slabe vole ej.

Moment ima več pomenov. Pravgotovo pa je vrtilni moment sinonim za navor.

kr ne razumem enih formul res sm slabe vole ej.

To je nemogoče, neuresničljivo ...

ŠE nekej me zanima....zakaj je formula za moč takšna:

Za dvofazno napetost je P= U*I

Za trifazno napetost je P= U*I*cos fi

Enkat je pa P= U*I*koren iz tri.

Zakaj je temu tako?

Celeron napisal/-a:...dvofazno napetost...