Page 1 of 1

Poskus s slamico

Posted: 9.7.2008 20:10
by system32
Je morda kdo od vas opazoval kdaj potovanje tekočine po slamici, še posebej takrat, ko tekočine v kozarcu zmanjkuje ter poleg nje zajamemo še zrak ter v slamici nastanejo nekakšni "valji" (če gre za okroglo slamico) tekočine, ki obstanejo, če obe strani slamice zamašimo (naredimo vakuum). Vprašanje glede tega je, kaj bi se zgodilo, če bi naredili povečan model tega poskusa ter vanj vključili telo, ki bi, takrat, ko bi bil v posodi vakuum, začel prosto padati. Gostota padajočega objekta bi bila večja od gostote tekočine, tako, da bi najprej prosto padal, potem bi potonil v valju tekočine, ko bi dosegel dno valja tekočine, pa bi spet začel prosto padati, itd. Je stvar v praksi mogoče izvesti, ne le v velikosti slamice? Predpostavimo, da je "valjev tekočine" neskončno mnogo, to pomeni, da se proces ne bi nikoli ustavil?

Re: Poskus s slamico

Posted: 9.7.2008 20:23
by Aniviller
Govoris o kapljicah tekocine - kapljico skupaj drzi povrsinska napetost, ki je, kot ze ime pove, stvar povrsine. Vecji je sistem, manjsi vpliv ima povrsina. Veliki sistemi zato niso izvedljivi - le kako naj bi napeta ''opna'' (povrsina), drzala tezo kilograma vode? Na mikroskopski ravni pa je povrsinska napetost glavni mehanizem t.i. kapilarnih pojavov (vemo, da se v ozki cevki, ki jo pomocimo v vodo, gladina dvigne). Primer je tudi plezanje tekocine navzgor po namoceni krpi.

Drugi mehanizem, potreben za to, da kapljica ne drsi navzdol, je pa trenje vode s povrsino (tudi tukaj je bistvena povrsinska napetost, da se kaplja prilepi in ne zdrsne). Ce bi v tako kapljico vrgel tezji objekt bi najverjetneje ob trku porinil kapljico nekaj centimetrov navzdol, nato bi obtical ujet v povrsini, ki se obnasa kot prozna opna. Tukaj je seveda vse odvisno od tega, kako tezak objekt izberes. Pretezek predmet bi seveda neovirano padel skozi.

Ce imas na razpolago razlicne debeline cevk, lahko poskusis najti najvecji polmer, v katerem kapljica se zdrzi, ne da bi stekla ven. Ta polmer bo podobne velikosti kot tipicne kaplje, ki jih tvori ista tekocina pri kapljanju. Poskusi tudi podrzati prst tik na rob curka iz pipe - curek vode spremeni smer.

Se to: ti ''valji'' nimajo ravnih mejnih ploskev, v prvem priblizku lahko reces, da so povrsine paraboloidi ali pa sfericne kapice.

Re: Poskus s slamico

Posted: 9.7.2008 20:31
by system32
Hvala za tako izčrpne odgovore! :D

Re: Poskus s slamico

Posted: 15.11.2009 10:58
by damjan
Poglej mamut pumpe ali mammoth pump.