Napisat moram seminarsko.
Presodite prosim, če spodaj napisano drži ali ne drži.
UVOD
Poleti je relativna vlaga manjša kot pozimi, pa vendar je poleti zunaj v zraku več vodne pare v enem kubiku zraka, kot pa pozimi.
RAZLAGA
Topel zrak sprejema več vodne pare, kot mrzel.
Pri 30°C je poleti zunaj na prostem maksimalno 30.3 g vodne pare na 1 kubičen meter zraka.
Če je vodne pare 20 g, potem je relativna vlažnost približno 66%.
Če pa je vodne pare več kot 30.3 g (pri 30°C) na en kubičen meter, se višek izloči v obliki vodnih kapljic.
Pozimi je pri 10°C maksimalno 9.4g vodne pare v zraku.
Pri 90% relativni vlagi je vodne pare v zraku 8.5 g.
SKLEP
Četudi je pozimi pri 10°C relativna vlažnost 90%, in poleti pri 30°C samo 66%, je v enem kubiku zraka pozimi manj vodne pare, kot poleti.
Torej je pozimi zrak zunaj bolj suh, kot poleti.
Hvala najlepša!!!
relativna vlažnost
Re: relativna vlažnost
To je sigurno res, zato na primer pri sušilnih strojih zrak segrevamo, da sprejme več vlage...v kondenzatorjih pa se ohlaja, da vlago odda.RAZLAGA
Topel zrak sprejema več vodne pare, kot mrzel.
-
fejstbejba
- Prispevkov: 2
- Pridružen: 25.11.2010 19:25
Re: relativna vlažnost
Kul!!
Zanima me tudi, če zunanji zrak pozimi vsebuje manj vodne pare, četudi je rečeno, da je relativna vlaga zraka pozimi večja.
(Ker je pozimi do prenasičenja (kondenzacije) pač potrebno manj gramov vode, kot poleti….)
Marsikdo namreč meni, da je pozimi v zraku več vodne pare ravno zato, ker se navadno poda relativna vlaga, ki je sicer res višja pozimi...
Zanima me tudi, če zunanji zrak pozimi vsebuje manj vodne pare, četudi je rečeno, da je relativna vlaga zraka pozimi večja.
(Ker je pozimi do prenasičenja (kondenzacije) pač potrebno manj gramov vode, kot poleti….)
Marsikdo namreč meni, da je pozimi v zraku več vodne pare ravno zato, ker se navadno poda relativna vlaga, ki je sicer res višja pozimi...
Re: relativna vlažnost
V prostoru je lahko suh zrak le pozimi, ko je zunaj mrzel in suh zrak, v bivalnih prostorih pa je njegova temperatura bistveno višja kot zunaj. Z višanjem temperature se zunanjemu zraku zmanjšuje relativna vlažnost (absolutna količina vlage ostaja enaka) in zato je pozimi zrak v bivalnih prostorih praviloma presuh.
Težava suhega zraka pozimi se rešuje na več načinov. Eden od načinov je način življenja, opreme in aktivnosti v stavbi: več ko kuhamo, sušimo perilo, imamo rastline (z vodometom), izparilne posode na radiatorjih…
Zunanji hladen in suh zrak pride prav pri prezračevanju, da preprečimo natanek zidne plesni....S takšnim načinom prezračevanja preprečimo, da bi relativna vlažnost notranjega zraka presegla kritično mejo in s tem v veliki meri odstranimo nevarnost kondenzacije vodne pare in nastanka plesni.
V zimskem času je absolutna vlažnost zraka nizka, zato ima zrak po vstopu v ogrevani prostor in segretju na dnevno temperaturo precejšno rezervo v količini vlage, ki jo lahko sprejme.
Poleti je pa ravno obratno, saj se zaradi nasičenosti vročega zraka, naše telo težje ohlaja, saj okoliški zrak težko sprejema še del naše telesne vlage, ki nastaja med znojenjem.
Težava suhega zraka pozimi se rešuje na več načinov. Eden od načinov je način življenja, opreme in aktivnosti v stavbi: več ko kuhamo, sušimo perilo, imamo rastline (z vodometom), izparilne posode na radiatorjih…
Zunanji hladen in suh zrak pride prav pri prezračevanju, da preprečimo natanek zidne plesni....S takšnim načinom prezračevanja preprečimo, da bi relativna vlažnost notranjega zraka presegla kritično mejo in s tem v veliki meri odstranimo nevarnost kondenzacije vodne pare in nastanka plesni.
V zimskem času je absolutna vlažnost zraka nizka, zato ima zrak po vstopu v ogrevani prostor in segretju na dnevno temperaturo precejšno rezervo v količini vlage, ki jo lahko sprejme.
Poleti je pa ravno obratno, saj se zaradi nasičenosti vročega zraka, naše telo težje ohlaja, saj okoliški zrak težko sprejema še del naše telesne vlage, ki nastaja med znojenjem.